Ponovno sva se navezala Janez in Janez. Tokrat nisva nič šodrala. Šla sva v super pečeno a ohlajeno, super kompaktno Štruco, tokrat z južne strani. Dostopila sva prek Virensa v Koglu. Ta mi vedno znova da misliti. Po izstopu iz Virensa pogledava proti Štruci in se vprašava, če greva namesto Iglič-Verbic raje plezat Ko jagenčki obmolknejo. Obmolknila sva. In že sva bila zmenjena. 🙂 Štruco toplo priporočam vsem. Smeri so res lepe. Le dolg dostop in sestop malo odvračata prakso od teorije.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.