V soboto sva z Janezom D. odpotovala nad Okrešelj v upanju, da bova našla manj šodra kot v Rokavu pa sva ga baje še več. Tokrat je na dostopu drugi Janez hodil prvi. Sem ga seznanil, da bom v poročilu omenil, da me je gnal kot živino. 🙂 Medtem, ko so bile v Vzhodni smeri v Mali Rinki cele procesije, sva bila v Turski gori sama. Žal smer, ki je bogatejša za 2 klina, ponuja le za vzorec plezanja po samem razu in grebenu, ki je tudi najlepši del ture. Sicer tako slabo opremljena, kot navaja literatura, ni več, ji pa vseeno še kar nekaj manjka do popolnosti. Vreme je zdržalo bolj kot najina hidracija. Samo ljubljanski pivovar še povrne stari izgled pločevinke radlerja, pa bo vse v redu.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.