Jutranje plezanje nad tuneli (Begunjščica)

Ker sem bil kot tečajnik dodeljen v varstvo Sebastjanu je bilo usklajevanje urnika najnapornejši del najinega nadaljnega druženja. Ker sva oba “garaškega” tipa smo odrinili s Francijem v troje okoli 5 ure zjutraj nad tunele in sicer v smer Smrketa. Močan, kot Sebastjan je, zategne do prvega detajla v spodnjem delu zajede, tam pa ga jutranji hlad vseeno upočasni za kako minuto, pa vendar brez težav čez do štanta. S Francijem mu slediva, jaz kot prvi, Franci kot slednji. V prvem detajlu se zakajlam z nogo v zajedo in kljub mojim “NBA” genom sežem čez na lažje grife. Franci za mano ponovi vajo z nekaj obotavljanja. Drugi cug v stilu prvega nadaljuje Sebastjan in tako prileze do vrha kjer pa ga pozdravita dva manjša modrasa. K sreči sem to izvedel šele po drugem lažjem detajlu, drugače bi verjetno precej bolj pazljivo pregledal luknjice v skali. Ura 7.20 ko smo se vračali do parkirišča, ki pa se je že začel polniti z našimi prijatelji Čehi.