Končno sva z Janezom ob pomoči drugih (hvala Kastelici in vrtcu ter staršem) aktivirala svoje zarostane sklepe za plezanje. No, sva mislila; v Paklenici sva ponovila vajo žimarjenja poleg spustov ob vrvi, poleg Stebra ob Kamenkovem kaminu pa še malo popasla ovce ter pospešila osemenjevanje pinusov. Če te dva Čeha vprašata, če so to vajine ovce, seveda pritrdiš, srce ne da, da bi jih razočaral-itak s čelado in ruzaki zgledaš kot en pastir, ki je peljal ovce malo v višji svet pa spet dol.
Malo sva bila razočarana, da so poleg klinov, ki jih je povsod dosti, tudi svedrovci. Drugače pa ravno prav dolga smer, če je treba zjutraj in potem v vrtec
Aka, tale osemenjevanje pinus – ov se mi zdi strašno fascinantna stvar. Kakšen je postopek?
Ja dd s cikcak tehniko kot v ogrin-omersa (samo da tukaj nimaš posla z overhanging glacierjem ampak overgrown šmovjem).