Prejšnjo nedeljo (10.4.) smo krenili s pl. Blato proti Kanjavcu. Malo pod Lazovškim prevalom sem doživel tehnični incident – polomila se mi je vez na smuči. Nadaljnja hoja s smučmi tako ni bila možna, brez smuči pa tudi ne bi šlo, ker je bil sneg preveč gnil. Polovica ekipe je tako obrnila, jaz pa sem večinoma po eni smuči trpel do avta. Ko bi bilo vsaj smučanje … Tako pa je s pl. v Lazu do pl. Pri jezeru eno samo štamfanje, poganjanje in drsanje. Slednje spet ni bilo aktualno, saj sem drsal lahko samo po eni nogi. Kljub incidentu in megli, ki je vztrajala skoraj cel dan (ti ti arso), je bil smeha poln dan. Nauk dneva: duct tape saves the day – obvezna oprema na turi! Hvala Mitju in Jerneju za moralno podporo.
Kar ni narejeno, je treba narediti. Tako smo z Jožetom in Rokom proti Kanjavcu spet mahali v soboto, 16.4. Snega je v 6-ih dneh pobralo nenormalno veliko. Sproti sem še testiral nadomestne smuči in vezi (hvala, Extremevital). Tokrat nas je obrnila gosta megla, ki je okrog Kanjavca vztrajala cel dan. Veter je poskrbel, da ni bilo prevroče. Prišli smo do Hribaric, nato pa v stilu “gremo mi po svoje” odkrivali nove konce med dolino za Debelim vrhom in dolino Za Kopico, ter hkrati urili orientacijo. Prečili smo južno pod Vršaki, do Globoke konte in po dolini pod njo preko Konjskih polic prišli nazaj na pl. v Lazu. Naredili smo torej lep krog okrog Debelega vrha, v dobri družbi uživali dan in kljub megli naredili par kičastih fotk. Važne so zgodbe! In svež zrak. 🙂
PS:
Bi šel kdo ta vikend na Kanjavec? 😀
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.