V četrtek ob polnoči krenemo iz Kranja. No, dobre pol ure kasneje, ker izjema, da vsi vemo kdaj je četrtek ob polnoči, potrjuje pravilo. Na busu nič novega – hidriranje, čakanje na wc in spanje. V dopoldanskih urah prispemo v St. Jacques (1689 m). Vreme je, s hojo začnemo v največji vročini, ob 12:30.
Po dobri uri prispemo na ravnico Pian di Verra Inferiore, na kateri leži piramidast granitni balvan, za katerega si vsi (vsaj potihem) rečemo, da bi ga imeli na domačem dvorišču. Če prej ni bil, je sedaj zagotovo obdelan z vseh strani. Po slabe pol ure hoje čez ravnico in nič pridobljenih višinskih metrih se začnemo dvigati skozi redek macesnov gozd, kjer pridemo do manjšega kamnitega mostu, katerega spet fotkamo vsi, brez izjeme, res, za povrh pa nas preseneti še čudovito Plavo jezero (Lago Blu), ki leži na 2219 metrih. Še dobro, da fotoaparati niso več na foto filme.
Na naslednji ravnici Pian di Verra Superiore (2350 m) se ognemo veliki (ogromni) ledeniški moreni, ki jo pobožamo po njenem zunanjem desnem boku. Tu se lepo vidi, kako je nižji bok morene časoma postajal vedno bolj zelen. Na cesti, ki se tu mimo še vedno pne iz doline, se obrnemo levo in se strmeje vzpnemo na greben morene. Spomnim se na tečajnika Blaža Grebenška in se zasmejim. Tako je na vsakem grebenu.
(Niti ne tako) kmalu po zložnejšem vzpenjanju pristopicamo do prve koče – Mezzalama Refuge (po nekih podatkih 3004, po drugih 3036 m). Ta je (še) zaprta in precej manjša. Baje je bila ta prej glavna za vzpone v okolici, dokler ni bilo tiste nad njo. Od tu se tudi že vidi naša koča, ki pa je kljub bližini še uro in pol daleč. Višina se že čuti. Kmalu prvič stopimo na sneg, ki ga nekajkrat samo po kratkih flikah prečkamo. Naprej prečimo, nato pa se še vzpnemo čez snežišče in pridemo do pod piramidastega skalnega pomola, na katerem je Kuća GVidotov iz Ayasa (Refuge Guide d Ayas, 3420 m). Glava boli. Ugotovimo, da smo “največji borci” prispeli zadnji. In to po dolgih 7-ih urah. Sledi nastanitev in konkreten počitek. Samo Bojč jo nateguje; gurtno namreč.
Naslednji dan – v petek ob 6h krenemo na ledenik in proti Castorju. Kozorog na balkonu nam vsem skupaj in vsakemu posebej zaželi srečno. Nato pa še pokaže, da ni sam. Jutro je jasno in prijetno sveže. Štamfamo proti Sedlu Dvojčkov / Colle dei Gemelli / Zwillingjoch (3848 m). Tu nas pozdravi sonce. Obrnemo se desno na Z-SZ flanko Castorja. Pobočje se 2 x strmeje vzpne – 40-45 º, tik preden stopimo na greben, prekoračimo še ledeniško razpoko. Za varnost je poskrbljeno z vrvjo. Na grebenu piha, kar poskrbi za izjemno fotogeničnost le-tega. Še nekaj korakov čez res simpatičen in ozek greben in že stojimo na vrhu. Castor, 4228 (poštna št. Železnikov) m.n.v.
Seveda se fotkamo z vseh strani in v vse smeri. Razgledi so fenomenalni. Mudi se nam nikamor ne. Dva pridružena člana iz AK Vertikala sta svojo pot nadaljevala v stilu aklimatizacijske ture, proti Feliku in Lyskammu, kjer sta na sedlu, na 4100 metrih tudi bivakirala. Mi počasi le začnemo sestopati. Prej senčna flanka je sedaj v soncu, ampak sneg ni pretirano odjenjal. Kmalu smo spet na Sedlu Dvojčkov, kjer se jih nekaj odloči nadaljevati še na Pollux (4096 m). Nekateri po eni od JZ grap, drugi po normalki.
Kar prekmalu smo nazaj pri koči, kjer je potrebna rehidracija. Ta traja cel dan. Poleg tega smo skrbeli za hvatanje bravn (crvene) boje. Ko smo bili dovolj pečeni, je vodja ture (mini-odprave) Miha poskrbel, da smo bili rdeči še po riti – tisti prvi nad 4000 m smo imeli krst. Prihajal je večer in potem se že bolj malo spomnim. Vem, da je bila vmes še večerja in da smo šli spat.
V soboto spet odkorakamo na ledenik. Ker imamo preveč energije, spet navzgor v breg, kjer na takih in drugačnih ledeniških razpokah opravimo ledeniški tečaj, tako kot vsako leto. Čeprav smo imeli občutek, da celotno sneženo področje, na katerem smo bili vsi skupaj, lebdi nad razpoko, je zdržalo. Tečajniki pohvaljeni, manevri so bili hitro izvedeni in tečaj kmalu zaključen. Zdaj vsi vedo, da bodo naredili vse, da kdo ne pade v razpoko, ker je to lažje kot reševanje samo.
Sestopimo v dolino, si čestitamo in se ponovno hidriramo.
Številke:
45 udeleženih, vsi na vrhu
cca. 700 km vožnje v eno smer, cca. 10 ur
5-7 ur hoje do koče
cca. 3 ure vzpona od koče do vrha Castorja
(zelo) na palec ocenjeno popitega piva v dobrih treh dneh: 200 l
Povezave
Mediji:
AO Kranj utrinek: https://www.aokranj.com/utrinek.php?id=4101
AK Vertikala: http://www.vertikala.com/vzponi/pollux-castor-in-lyskamm
G-L: http://www.gore-ljudje.net/novosti/119723
Mesotov spust z boardom – video: https://youtu.be/brqcSZtoAfg (YouTube) ali https://vimeo.com/132007494 (Vimeo)
Destinacije:
Nastanitev: http://www.summitpost.org/refuge-guide-d-ayas/859869
Castor: http://www.summitpost.org/castor/150540
Pollux: http://www.summitpost.org/pollux-polluce/150545
Potovanje: https://goo.gl/maps/C3q1m
Vreme:
http://www.mountain-forecast.com/peaks/Castor/forecasts/4228
http://www.ilmeteo.it/meteo/Castore
http://www.yr.no/place/Switzerland/Valais/Pollux/
Fotke
Janez: https://picasaweb.google.com/117716969375992242593/Castor2662015?noredirect=1
Jaka: https://picasaweb.google.com/110598307614430551058/CastorLyskamm252762015?noredirect=1
Matjaž: https://goo.gl/photos/54X8uWtQit1o21Cm8
Jernej: https://goo.gl/photos/mqLigNQjzQP2cVpV9
Tomaž: https://goo.gl/photos/KYk3WaxnadhnRdH89
Marko: https://drive.google.com/folderview?id=0B6U0M51ul3Xafm1RYWJhREw0WFpEelZKOUI3WjNTWVhyVXM1d3h2dWhuWG5KeTE4ZTRCZ00&usp=sharing_eid
Are you with me?
https://youtu.be/VjHMDlAPMUw
Se vidjamo next jer! Be with me, kikiriki!
Fotke so prispevali: Matjaž Sušnik, Jernej Avsenik, Marko Kejžar, Janez Nastran
-Deutz aka. Nagajiva Veverica (Janez Nastran)
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.