Maltatal

Skupne ture AO Kranj, nekdaj menda pogosto posejane in množično obiskane, so v zadnjih letih večinoma presahnile. Menda je najbolj manjkala organizacija tovrstnih dogodkov, zato se je Matevž odločil prekinit sušo. Ne, da pri nas manjka slapov, a narejeni so že nekaj časa, tako da jih je večina doživela dosti ponovitev. Prav je torej, da vržemo oko še v manj znane kraje, če Malti smemo tako reči.

Na pot

Ne vem, če sem kdaj odkrito in na glas povedal, ampak zgodnje vstajanje mi ni všeč. Z zavistjo sem bral Miheličevo razlago, kako ni nikoli težko vstajal, če se mu je obetala plezarija. Ne, ne, jaz dobro in rad spim, noč pred plezarijo pa pogosto ne nudi niti kvalitetnega niti dolgega spanja.

Do Malte sta slabi dve uri vožnje, tako da je bil odhod oklican za 6. uro, na nedeljo, dva dni pred Valentinovim 2012. Zjutraj le lepo snežilo. Sicer prah, tako kot je zadnje tedne v navadi, ampak snežilo je pa le. In to od večera, tako da je zapadlo kar nekaj, mogoče celo 5 centimetrov svežega snega. Mogoče je to koga odvrnilo od obiska, ostali pa smo se ob 6:15 odpravili izpred kranjske Občine.

Presenetil je tudi obvezni postanek v Hrušici. Nekako vajen sem, da je ob vikendih tam nepopisna gneča. Nekaj je tedenskih turistov (ob sobotah več), ki odhajajo na počitnice v Avstrijo, Švico in Italijo. Še veliko več je ponavadi dnevnih smučarjev, ki verjetno za proračun Koroške naredijo v enem letu več, kot avtocestni križ v vseh letih obstoja. Ampak ne, tokrat jih ni bilo. Ne enih in ne drugih. Mogoče je mraz ljudi odvrnil od smučanja. Bila je le Joži.

Malta

O vožnji do Malte ni kaj prida povedati. Na naši strani brez sneženja, na avstrijski strani spodobna snežna ploha, okrog Malte pa spet suho. Na vrhovih je celo poskušalo sijat sonce. Ni kaj, pogumen poskus, a do doline ga ni bilo. Ne sonca in ne toplote, ki bi je moralo februarja že nekaj biti.

Cesta od zapornice naprej je bila nekoč splužena, potem pa so se tega očitno naveličali. Na njej je zato precej na debelo snega, do določene mere je zvožen. Med snegom se najdejo tudi zrna peska, tako da se počasi da prikopat višje, na koncu do zapornice na spodnji strani predora.

Temperatura: -14C.

Slapovi

Že bežen pogled na internet odkrije, da Malti slapov ne manjka. Običajno je edino, kar loči ledne plezalce od raja na zemlji, nekaj dni mraza. Tega letos ni manjkalo. Tega pa ne moremo reči za vodo. Tako so se marsikateremu slapu, predvsem tistim, ki jih namezi kakšna brezimna mlakuža, enostavno posušila usta. Ne da se pljuvat, če ni za pljunek.

Že pred mitnico te od daleč pozdravi velik slap na desni. Temu ne manjka vode, na podstavku je slabih 15m ledu, od vrha visijo mogočne sveče, vmes pa zaenkrat še kar nekaj manjka. Pogled nanj je vseeno spodbuden.

Malo naprej na levi strani je Supermax precej žalosten. Kerschhacklfall, Dreifaltigkeistfalla in Aluhol tudi niso vredni izstopa iz avta. Mogoče, če se vam od loške stene toži po travarjenju. Reuterbach in Melnikfall sta dosti lepša. Smešno, ker sta na desni strani in bi ju teoretično lahko kdaj pa kdaj obliznilo sonce. A na splošno so slapovi na levi strani (gor gledano) precej žalostni, desna stran pa dosti boljša.

Ko gremo naprej malo boljši vtis da Strannerbachfall, mogoče bi bilo za silo tudi Wintasuna. V katedrali se strop in tla še niso staknili, tako da je bi tudi Chuck Norris moral vzeti zalet. Superfeucht je predvsem super, od vlažnosti pa ni kaj prida..
Še naprej je mogoče edini pohvale vreden slap na levi strani – Hochalmfall. Marimpla pravzaprav ni, Mareiner pa je večinoma v snegu, sem ter tja pogleda ven tudi malo ledu, narejen pa je slabo. Schweinchen Dicka nisva šla pogledat, ampak si zasluži omembo vsaj zaradi imena.

Razmeroma dobro je narejen desni Mittlere Maralmfall, levega je bolj za orientacijo, za kakšno plezanje pa raje ne. Odlično pa je narejen Hinterer Maralmfall.

Obisk

Okrog 8h zjutraj je bilo že nekaj ljudi pri predoru: Avstrijci in Čehi. OK, lokalci in Čehi. Ni bilo ravno kakšne pretirane gneče. Nekaj avtomobilov je bilo še okrog Gmünderhütte. Glede na temperaturo je bilo dobrodošlo, da se v večino slapov ni podala več kot ena naveza. Če že, potem so bili med njimi precejšnji razmaki.

Povsem drugačna zgodba je bila konec dneva. Čehi imajo najbrž podaljšan konec tedna. Sredi dneva in popoldne so se namnožili kot klici na radio ob temi "Ali je boljši Janša li Janković". Kam so izginile vse te množice pa težko rečem. Po cesti jih ni bilo zaslediti, v spodnjih slapovih tudi ne… Mogoče pa češka mafija v Maltatalu skriva nakradene avtomobile…

Zadnji Maralmfall

Z Matevžem sva izbrala po najinem najlepši slap. Odkrito povedano, izbrala sva slap, ki se je meni zdel za silo lep in najbrž nepreplezljiv (zame), Matevžu pa zelo lep in ne pretežek. Še posebej sva bila zadovoljna, ker v slapu ni bilo nikogar drugega (na dostopu je češka naveza nakazovala, da bi jo znalo zanest v tega, pa so potem zašli v desni Srednji Maralmfall).

Dostop s ceste do slapa (50m) je bil že zgažen (dodaten plus), pod slapom ugoden prostor za preobuvanje in hrambo nahrbtnika (spet plus), potem pa v slap. Podstavek je lahek in dobro narejen. Matevž je zmazal putr po sredini, jaz sem se počutil varnejšega v levem kotu. Tako prideš do pravega začetka. Tam je tudi odlično mesto za varovanje (vijaki, varen zaslon pred padajočim ledom, odličen razgled na spodnji del slapu).

Kar sem suvereno ocenil kot 30 metrov, se je izkazalo za poln raztežaj. Ta je lep, ne pretežek, konča se v odličnem varovališču, ki je najbrž izklesano med sveče, najbolj pa je podobno prižnici. Do tukaj je zoprn le en prehod, sicer pa lepo, lepo.
Drugi raztežaj je najstrmejši, Takoj nad varovališčem je najbolj zoprni del, kjer se je treba skozi pokončne sveče in gobe prebit na zgornji del. Pri tem nikoli ni dovolj prostora, pa nobena stvar zadosti trdna in sploh je precej psihadelično. Pa še obžaluješ, da nisi kdaj delal razteznih vaj, pa mogoče nekaj dlje vztrajal na jogi — mogoče bi se pa poznalo.

Prva dva raztežaja sta vstopnica za naslednjega – skoraj polna dolžina putra. Temu sledi še kratek odstavek, potem pa spust po vrvi desno od slapu.

Skupna tura

Takšna je bila zame zadnja skupna tura AO Kranj pod okriljem trenutnega vodstva. Udeležba bi bila lahko boljša, a važna je kvaliteta, ne kvantiteta, a ne? Poleg AO Kranj so bili v Malti tudi Italijani (srake tatinske), brez števila Čehov, vsaj en avto Madžarov, lokalci, lokalni GRS ("Will he be OK?" – "`st nur `n Übung.") in nekaj zajcev. Iz AO Kranj sva se skupne ture udeležila Matevž in Cefo.

http://www.maltatal-alpin.at/english/inhaltallgemein_e/eiskletterf_e.htm