Miha Zupan (AO Tržič) je imel dobro idejo za novo smer in seveda sem se takoj strinjal, da greva pogledat. V začetku Možnice naju pričaka že poletno vzdušje (temperature nad ničlo in povsem brez snega), ko pa prideva višje v dolino, pa vlada še prava zima- vse pokrito s snegom, za boljše vzdušje pihlja še rahel vetrič (ki je na srečo ostane rahel). Kmalu sva v steni, saj naju že srbijo prsti. Plezarija dobra! Spodnji del poteka po strmih travah (in škripavcu) ali pa po rušju, odvisno pač od narave in usmerjenosti plezalca 🙂 Srednji in zgornji del zopet po bogatih travah (niso plitve in lahko korajžno mlatiš po njih), škripavcu in vmes še po snežnih gobicah.
Skratka bera motovilca in gobic bo letos dobra 🙂
Smer je lepa, pa tudi kar resna, saj poteka po odprti travnati steni. V spodnjem delu je v bližini smeri še veliko macesnov, ki pa z višino izginjajo. Varovanje je za tak tip plezanja kar solidno.
Ponavljalcem priporočam namesto velikega okljuka(v zgornji polovici smeri) direktni prehod čez ‘previsni del’, saj je izgledalo plezljivo zaradi vidnih šopov trav in vmesnih ‘štrajfnov’ škripavca.
Skratka lepa-primorska travno-snežna smer. Ocena: IV/4+,90°/60°-80°.
Čestitke!