No da se še jaz malo oglasim, da ne bo izgledalo da moram samo “vahtat”. Ideja o povezavi parih lednih linij na Jezerskem je začela zoreti že ob prebiranju Anžetovih reportaž ko se mi še sanjalo ni kaj so to Ledinci. Miha pravi: “ja mene bl v led vleče”, pa sva bila kar hitro zmenjena dodatni zagon nama je dala še Janezova objava izpred parih dni. Zjutraj malo zamujava, sledijo neodložljivi ukrepi in že sva pod Ledinci, stisk roke in “srečno”! V spodnjem slapu razmere kičaste, zgornjem malo manj, med sestopom najdeva še izgubljeni vijak in letiva proti Ledinam in sestopu po Teranovi, vmes srečavo bivšo tečajnico nama prav “sej tle bosta pa abzajlala” pa se Miha nasmeje pa reče “nenene, pa sej ni tko strmo”. Pod Vikijevo pa gužva, malo pojeva ostale naveze gredonaprej, pod svečo jih ujameva in naju prav prijazno spustijo naprej. Sledil je še sestop po Sinjemu mal vriskanja, zopet stisk roke pol pa domu “vahtat”.
Face 🙂