Končno frej dan in napovedano še kar solidno vreme. Nejcu se zdi moj predlog zanimiv in oba se strinjava z izbiro cilja: Rjavčki vrh – Centralna smer. Zgodnje vstajanje in vožnja proti Logarski dolini. Kmalu od Kamnika naprej se pojavi moker asfalt, a ga ignoriram. V Lučah poberem Nejca in med tem, ko tlačiva stvari v avto, se pošteno ulije dež. A ga ignorirava-saj v Logarski pa zihr ne pada. No pa je padal. Odločiva se še malo počakati, pojeva drugi zajtrk, naštimava robo in res je dež malo pojenjal. Ko bova na Klemenči jami, bo najbrž že nehal, če ne…in sva šla…odločiva se, da vseeno izpeljeva prvotni plan in nekje v megli res najdeva steno in to res zanimivo linijo. Smer je bila…mokra? Jp, pa mal blatna, pa mestoma je skala zlo nezdrava, najtežji raztežaj pa je kar lepo previsen, pa letos vrjetn sploh še ni bil suh…je pa res dobro opremljen, tako da se ga da elegantno potehničariti:). Na vrhu pa naju je pričakalo sonce..bolje pozno, kot nikoli…sva si rekla in si segla v roke(upam, da ne zadnjič). Opravljeno!! Hvala Nejcu 🙂
Nadaljuj na komentiranje
Bravo, alpinistka! 🙂
Čestitam, alpinistka!
Kooončno ena ta prrrava Alpinistka pa še nevsakdanja tura za povrh! Občudujemmm :)!
Čestitke za Tapravo turo 🙂
Čestitke!
Ouje, pa si dočakala! 🙂 Bravo!
Zdj saj upam it v Yosemite… =)
Četitke Tjaša! Igor, imam en žimar za posodit:)