V sredo 2.7.2014, smo se tačajniki in mlajši pripravniki alpinističnih šol iz celotne Slovenije, zbrali pod žičnico, za Kamniško sedlo. Zbor je bil ob 18.00h. Težke nahrbtnike s plezalno opremo, smo natovorili na žičnico in jo mahnili proti Kamniškemu sedlu. Bili smo hitri in tudi temperatura za hojo je bila zelo primerna.
Prispeli smo do koče na Kamniškem sedlu in se takoj nastanili v sobi, pospravili opremo in si uredili ležišče. Takoj za tem je sledil sestanek in spoznavni večer med tečajniki in inštruktorji. Inštruktor Alen nas je razdelili po navezah in vsaka naveza je dobila svojega inštruktorja, ki naj bi vodil oba tečajnika v steni. Midva s soplezalko Suzano, sva dobila inštruktorja Mateja Kladnika, ki prihaja iz alpinističnega odseka AO Kamnik. Vsi trije smo prisedli k mizi v koči in razporedili opremo. Dogovorili smo se, kaj bomo potrebovali in kdo bo skrbel za kateri kos opreme do konca tečaja. Matej nama je nabral opremo in hitro smo bili dogovorjeni kdo skrbi za kateri kos opreme. Na mizi seveda ni manjkal plezalni vodniček Kamniške Bistrice. Dogovorili smo se za prvo smer v Planjavi – Smer Poševna zajeda v Planjavi.
Zjutraj smo vstali in sledil je zajtrk. Tečajniki smo bili seveda že vsi nestrpni in v pričakovanju po plezariji, komaj smo čakali, da gremo v steno! Še inštruktor Matej je pripomnil: »Sta pa nestrpna!«. Odhiteli smo proti steni in začela se je prva lekcija orientacije. Vstop smo našli, ampak nas je že prehitela druga naveza, ki je plezala smer Y. Naloga je bila, da si s soplezalko sama urediva sidrišče in urediva varovanje za sebe in za inštruktorja.
Lahko rečem, da sem se na tečaju naučil res veliko. Spoznal sem prve korake v alpinističnem svetu. Res je popolnoma narobe svet od plezališča. Skozi tečaj naju je Matej zelo dobro usmerjal in priganjal, da sva razmišljala sama. Delala sva sidrišča na vse možne načine in tudi z uporabo različnih pok in lusk. Izkazalo se je kako so frendi ali jebice koristni in kako si lahko z njimi hitro urediš varovanje in narediš sidrišče. Klini, ki sem jih zabijal in izbijal v skalo in predvsem moji prsti so konkretno trpeli. Sploh, če imaš prekratek ročaj na kladivu! No seveda tudi to je potrebno poizkusiti. Prvi dan plezanja je bil kar naporen, če je to seveda za nekoga prvič. Drugi dan je bilo veliko boljše in uživaško. Najlepše preplezana smer, ki sem jo spelzal pa je Zajeda v Brani. Lahko rečem, NORO!!! Še enkrat bi šel. Posebno všeč mi je bila skala in plezanje v zadnjih dveh raztežajih. Seveda, da o adrenalinu sploh ne govorim. Ampak sem si pri vstopu v predzadnjem raztežaju v zajedi rekel: »gremo naprej«. Čist na glavo lahko rečem in seveda sem zelo užival.
No, opisal sem kratek izsek mojih občutkov in spoznanj iz tečaja. Zahavalil bi se tudi odseku AO Kranj in še posebej Janezu Ziherlu. Že v naprej se veselim plezanja z svojimi kolegi z alpinističnega odseka.
Super Blaž!
Lepa!