NŠG, Špik

V soboto sem Jezerjana Žana povabil v tuja gorstva – Julijce. Plezala sva lepo smer Madono v severni steni NŠG.
Vsakič, ko sem se peljal mimo Martuljka me je vabil Špik – in tako sva se v nedeljo z Igorjem podala v Direktno smer. Čez ogromno krajno zev sva se skobacala s prvimi sočnimi žarki in čez pet minut že švicala proti vrhu Zelene glave. Do Dibonove police je precej podrto, dalje je bolje vendar sva glede na slišano in prebrano vseeno pričakovala malo boljšo skalo – zima letos ni prizanašala. Po parih raztežajih sva se očitno držala preveč desno in se originalni smeri pridružila šele pod tisto markantno zajedo. Vreme sva imela idealno, na soncu ni bilo prevroče, v senci ne premraz, na sestopu pa naju je hladila prijetna sapica.