Veliki vrh – Prontarska

Končno frej in po vrhu še lep dan… Z Andrejem sva danes izkoristila verjetno enega zadnjih dni za tovrstno plezanje. Čeprav sva šla od avta že pred četrto zjutraj, je bilo na dostopu, ki je bil v mesečini prav čaroben, zelo toplo in temu primeren tudi sneg (beri: čofta). Na vstopu v smer so se razmere izboljšale, tako da sva popikala (mestoma “ojužen stiropor”) do balvana, kjer pa je bil sneg precej južen in mehak in je bilo potrebno kar nekaj previdnosti, da sva se skobacala čez. No, na vrhu sva si vseeno bila enotna, da so bile razmere super, da pa verjetno ne bo dolgo tako. Sestop v območju letne poti je bil ob krasni kulisi močno zalite severne stene tudi prijeten in ne preveč zahteven, tako da sva bila že pred enajsto na zasluženem rehidracijskem napitku 🙂