Mrežce, Cima Bella & Monte Cocco

Da ne prekinem trenda predhodnih utrinkov (turni smuk) …
V soboto smo šli na težko pričakovan pršič. Mrežce so bile primeren cilj za, po njegovih besedah, začetnika v turni smuki. Kljub razmeroma nizki višini je bilo moč videti različne konfiguracije snega, za plazove nevarne odseke in dobiti nekaj pomembnih prvih korakov izkušenosti v zimskih hribih. Blaža je skrbelo, da nima dovolj kondicije in da bo prepočasen, pa je tako gnal v breg, da sem bil skor čist hin. 🙂 Pod Lipanco je fino fajn pihalo, na čase nekoliko bolj tudi nad kočo, na vrhu pa skoraj brezvetrje. Ja, ne splača se zaradi vsake sapice vetra obrnit! Obiskovalcev ni manjkalo, kljub temu pa se je za spust našlo svojo nedotaknjeno “špuro”. Med spustom sva tako uživala, da sva čist falila Blejsko kočo. Blažev GPS tracker je pokazal, da nama štamfat nazaj ni treba, samo nadaljujeva naravnost po hribu, pa bova prišla na pot vzpona. Majka. Tudi Mrežce so bile od / do Šport hotela čist fajn za zmigat se.

V nedeljo pa za nas vse prvi enodnevni hribovski skok v tujino. Za pršič furat primeren cilj – Cima Bella, ARSO vremenska napoved pa je to samo še potrdila: “Popoldne se bo oblačnost od zahoda trgala”. Pa smo šli … malo bolj “popoldne”. Če bi bili vseeno malo bolj zgodnji in bi med vzponom ujeli kak oblak, ne bi bilo tako svinjsko vroče. No, ko si enkrat že tam, valda greš s Cime še na Monte Cocco. Da bi bilo nanj čim manj vzpona, sem skoraj z vrha Cime peljal smuk, prišparal pa kvečjemu 20 m štamfanja, pa še to ne višinskih. 😀 Vreme je blo cel vikend top, hudega pa nam tudi ni bilo, čeprav na kakšni fotki mogoče tako zgleda. 😉

Fotke: Mrežce | Cima Bella & Monte Cocco