Mrežce

Včeraj sva z Alešem turnala po Pokljuki. Slik na žalost ni, ker je bil Aleš preveč zaposlen s tempom (treba je bilo ujeti dopoldanski pdk;), jaz pa z občudovanjem jutranjega sonca, ki je žarke šele lenobno razprostiralo po gorski pokrajini. Snega dovolj za navdušence, ki ne čutijo pretirane čustvene navezanosti na smuči. Priporočam vsem, zlasti pa tistim, ki imajo šesti, sedmi in osmi čut za odkrivanje hinavsko malenkostno pokritih skal in štorov s snegom. 🙂