Plezalska republika Kalymnos

Tonetov nesrečni polet s kolesom je bil kriv, da sva v zgoraj omenjeni plezalski raj odšla le perspektivka Tjaša in moja neperspektivna malenkost, saj je Zdena solidarnostno ostala doma v podporo svojemu možu. Tja dol sva prišla nekaj dni po končanem plezalskem festivalu, tako da je bilo gužve že malo manj, še vedno pa so bili tisti bolj popularni sektorji kar polni. Sonce je bilo vsakodnevna stalnica (prav tako veter), tako da sva plezala vse dni z izjemo enega, ki sva ga izkoristila za počitek in ogled otoka. Ker nimava ravno pitbul konstitucij, sva se v glavnem zadrževala v manj previsnih sektorjih, šlatanje kapnikov in tuf pa sva bolj kot ne pustila za naslednjič, ko bodo bicepsi v malo boljši formi.