Ko me je včeraj Andrej poklical za plezanje, sem seveda takoj zagrabil, a že takoj sva imela (za Andreja že kar standardni) problem. Katero smer, da je Andrej še ni plezal (pa da je seveda kolikor toliko spodobna – tako po lepoti, kot po težavnosti). No, sprva se je Andrej sprijaznil z Zgrešeno, nato pa mi je šinilo skozi glavo – Čarovnik iz Oza. To smer sem imel že nekaj časa ogledano, in očitno je napočil čas, da jo pobliže spoznam. Smer je lepa, napeta (seveda v za ta okvir težavnosti), z dobro skalo, lepimi prehodi, odličnimi možnostmi nameščanja varovanja (večinoma z metulji in zatiči), za piko na i pa poskrbi izstop po po najlepšem delu Tomaževega stebra. Na koncu sva se oba strinjala, da gre za zelo lepo smer in jo toplo priporočava vsem. Za konec pa je Andrej še dodal: “Pa sem mislil, da sem v Grintovcu splezal že vse lepe in očitne linije.” 😉
A je bla tok lepa, da bi šel še enkrat? 😉