No pa je za nami še en super vikend. Pod vodstvom Tanje in Andreja Grmovška je v Dolomitih, pod Marmolado, potekal plezalni tabor. Trije super dnevi, tri super smeri v južni steni Marmolade in 3000 preplezanih metrov. Iz četrtka na petek smo prespali na koči Falier pod steno Marmolade in si tako skrajšali dostop do pod izbranih smeri. Prvi dan sem plezala z Nastjo smer Schwalbenschwanz. Malo manj opremljena smer, z zanimivim prehodom skozi ozko luknjo in (ne)pozabnimi kamini v zgornjem delu smeri. Drugi dan se je večina odločila za plezanje krajših, a težjih smeri v Selli, s Tadejem pa sva se zopet podala v Marmolado, tokrat iz doline. Izbrala sva si veliko klasiko Don Quixote. Lepa, uživaška smer, v kateri sva prehitela pet navez in se v dolino elegantno (a drago) odpeljala z gondolo. Sledil je popoldanski spanec, druženje, izmenjava zgodb….”Ja kam pa jutr?” In že je bila ura štiri zjutraj, ko sva s Tadejem ponovno napadla pot pod Marmolado…smer Vinatzer Messner…konstantno plezanje, spodaj zajede, kamini, v zgornjem delu plate. Ko sva stopila na vrh, se nama je pred nosom v dolino odpeljala gondola. Dvakrat grdo ‘kolneš’, pol pa pot pod noge in v dolino. Tam te pa na parkirišču čaka Bojč z avtom..neprecenljivo…
V ponedeljek sem si za zajtrk privoščila med…namesto Marmolade…pa tudi plezalke bodo nekaj dni počivale…
Super tabor, super družba, popolno vreme in nenadomestljivo vodstvo, Tanja in Andrej…aja, slik pa ni, je najbolš da se na lastne oči prepričate o lepoti te stene 🙂
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.