“Kdaj se dobiva? Ob pol 6h?” me je vprašal Tine. “Dejva rajš kar ob 5h,” sem ga prepričeval, “tiste pol ure spanja itak nima veze.” Jaz sem v Travniku plezal prvič, Tine tretjič, zato sem logistični del prepustil njemu. Dostopila sva z Vršiča po poti Planica-Pokljuka, pod smerjo skupaj s Slovensko-Vikinško navezo pokasirala lepo dozo padajočega kamenja, nato pa posolirala skoraj do vstopa v kamin Aschenbrennerja. Po kaminu gre Pehar naravnost gor, Sveča pa zavije desno in po dveh lažjih prečkah se začne zares. Prvi del smeri je kar napet, skala je dobra, tudi klinov je že kar nekaj, drugače pa za vmesno varovanje zelo prav pride set metuljev. En raztežaj sva verjetno malo zgrešila, tako da je Tine splezal kar zanimivo varianto, a sva že v naslednjem raztežaju ujela pravo linijo. Po približno 400m se stena malce položi, do vrha pa te, ko si že mal utrujen, preseneti še kak konkreten IV+. Izstopila sva malo pred sončnim zahodom. Se je splačalo pol ure prej vstat. Super tura tale Travnik 🙂 Lp, Bojč
Zaka se na zadnji sliki tako skrivenčeno držita, a da pašeta v kader ;P?