Maltatal

Medtem ko so Čehi še nabirali revmo v spalnih vrečah na tleh hladne maltalske doline, smo si mi drznili izkoristiti jutranje razkošje zaledenelih in predvsem praznih slapov. Še preden se je soncu uspelo prikobacati v kotičke zaledenele obljubljene dežele, smo se zakadili v prvega izmed mnogoštevilčnih načrtovanih slapov. Kakopak se je (pre)kmalu izkazalo, da celo s smučarskimi očali najbolj opremljeni udeleženci naše skromne skupinice niso bili kos avstrijskemu mrazu, ko ta pokaže svoj graciozen smisel za stopnjevanje hladu. Prezebli in naveličani vsega hudega smo se po preplezanem Hochalmfallu ogreli s preizkušanjem veličastne trdnosti abalakova, nato pa prezebel rep stisnili tesno med noge in jo ucvrli nazaj na sončno stran Alp. Za konec smo obetavno tečajnico podučili o precizni umetnosti zlaganja plezalne vrvi. Navkljub talentiranosti našega poučevanja ali prizadevnosti njenega učenja smo sklenili, da raje še naprej ostanemo zgolj pri plezanju. Plezali smo Aleš, Rok, Gorazd, Nastja in moja malenkost.