Ko sva v četrtek s Šifkotom tuhtala, katero smer bi si zadala za sobotni cilj, je povsem na koncu debate padla ideja: Krobath – Metzger nad dolino Mrzlega potoka. Pa sva šla pogledat, če si smer še vedno zasluži laskavi naziv “Mis Julijcev”.
Dostop po dolini sva si močno (časovno) skrajšala s kolesi, ki sva jih v (kljub zgodnji uri) vročem in soparnem jutru po kolovozu pritišala visoko pod zatrep doline. Tako nama je ostala le slaba urica dostopa pod drzen, strm raz, ki že od daleč obeta zračno plezanje.
Po popiti večini tekočine sva se zagnala v smer, ki nama je v tretjem raztežaju postregla z “odurnim” kaminom. Ker sem vedel, da je že nekaj plezalcev ta kamin obšlo po desni, sem si ogledal to varianto in sklenil, da se v sluzaste črne špranje misice ne bom podajal. Varianta nama je takoj privabila nasmeh na obraz in sproščenost v telo. Višje, ko sva šla, lepša je postajala smer. Zgornja polovica smeri (do Kugyjeve police) je zares enkratna! Navpična, mestoma previsna, a ves čas z odlično skalo, polno “šalc”, lukenj, mostičkov… Pravi Dolomiti. Tako je človeku na Kugyjevi polici (kjer se steber močno položi) kar žal, da je tako luštnega že konec. Kot se za prava alpinista spodobi, sva vzpon zaključila na vrhu, nato pa hitro nazaj v senco špičakov nad Mrzlim potokom.
Sestop niti ni tako zoprn, kot nekateri pravijo, pravzaprav je glede na divje okolje prav udoben. In seveda spust po cesti s kolesom je bil pravi balzam ob koncu vročega dne. 🙂
“Mis Julijcev” si po najinem mnenju definitivno zasluži ta naziv! Priporočam!
Pa sta štartala lov na najdaljši kolesarski dostop. Ko bo ta izčrpan pridejo v igro kombinacije kolo-kajak. Kasneje mogoče smuči-kolo-kajak…
Dva FAD(e)a pa ZA vama…heheh
tole je mogl bit pa fajn:)