Tabor Chamonix

Anže je lepo povzel dogajanje na taboru, dodajam še moje vzpone in nekaj slikc 🙂

V soboto sva s Suprškom za aklimatizacijo splezala že omenjeni Le Fil a Plomb (III, 4+, 700m) v Rognon du Plan. Lepa smer, ki pa mi bo v spominu ostala predvsem po veliki gneči. Ko se na štantu pred detajlom gužvaš še s šestimi navezami, se kar malo zamisliš o smiselnosti svojega početja. Še bolj kot smer pa mi bo v spominu ostala smuka po Vallee Blanche. Kako to zgleda če dva bordarja, ki nista smučala že več kot 10 let postaviš na smuči? V plug pa gasaaaaaa…BUM :)) In ponovi vajo … :))

Sledilo je sneženje, zato smo šli v akcijo šele v sredo. Na štrik sem se navezal z Maticem Koširjem (AO Jesenice). Odločila sva se za malo krajšo, a bolj strmo smer Frendo-Ravanele (II, 5, 500m) v Aiguille Carree nad Grand Montets-jem. Za ogrevanje sem na dostopu s smučmi dvakrat delal salte na glavo v pršič, nato sva se kot dva mucka nagazila čez špaltno do pod stene, za nameček pa še zgrešila vstop. Ampak se je vse srečno končalo in kmalu sva že uživala v lepem plezanju 🙂 Še dobro da je Matic dobil vse ta težke cuge, ker sem jaz pozabil gojzarje in sem smer splezal v turnih pancerjih. Pa sej se kr da … 🙂

Z Maticem sva se nato odločila, da namesto dveh krajših splezava eno orenk smer, zato sva v četrtek odšla na Plan de Aiguille (srednja postaja Midija) in prespala v zimski sobi. Naslednje jutro ob 4h sva štartala in nekaj pred sedmo uro vstopila v Frendo spur (V, 5c, 1200m) v Aiguille du Midi. Razmere so bile slabe, o ledu spodaj ne duha in sluha, zato sva prvih 7 raztežajev miksala (do M5+), sledilo je 7 raztežajev skalnega plezanja (do 5c) in ko sva že mislila da sva ven, še 10 raztežajev jebanja po črnem ledu. Izstopila sva s sončnim zahodom, prespala na Midiju in s prvo gondolo odšla v dolino.

Hvala vsem za dobro družbo, za vse informacije in nasvete, predvsem vodjima tabora Karliju in Loriju. Pa seveda čestitke Nejcu in Luku za “tazvat cpin” 🙂 Zdej pa dost zime za neki časa … bejžmo na sončk :)))