No Escape CHAMONIX

Pretekli teden sem se v okviru KA udeležil plezalnega tabora v Chamonixu. Vodji tabora sta bila Boris Lorenčič in Matej Kladnik. Na pot smo odšli v petek, 17.marca, in po dolgi vožnji prispeli v Francijo. Že prvi vtis, ko prideš v Chamonix, je nekaj posebnega. Njihova arhitektura, ljudje, vse diha s hribi. Nastanjeni smo bili v hostlu Chamoniard. Naredili smo plezalni plan. V soboto sva z Bojanom Hribernikom plezala Le Fil a Plomb (III 4+, 700m) v Rognon du Plan. Lepa in množično obiskana smer. Po grebenu sva odšla proti Aiguille du Midi, kjer so naju čakale smuči. “Odsmučala” sva proti ledeniku Mer de Glace in po njem do konca. Vse je zgledalo kot boj za preživetje. Naslednja dva dni je snežilo, a smo ju vseeno izkoristili za športno plezanje, drytoolanje in spoznavanje mesta… V hribih je zapadlo kar nekaj novega snega. Že v sredo sem z Borisom Lorenčičem in Janom Podgornikom plezal Modica-Nouray (III 5+, 500m) v Mont Blanc du Tacul. Z žičnico smo se zapeljani na vrh Aiguille du Midi, od tam pa odsmučali do pod stene. V položnih delih smeri je bilo veliko novega snega, tako nam gaženje ni ušlo. V strmih delih je bil led že naluknjan. Lori je odsmučal v dolino z Janom pa sva odšla nazaj proti Aiguille du Midi, kjer sva prespala v galeriji. Naslednji dan je Jan z Nejcem Kurinčičem odsmučal v dolino, z Rokom Kurinčičem pa sva se spustila pod slap Cosmique, ki ni bil narejen. Zato sva odšla pod steno Mont Blanc du Tacul, kjer sva splezala Gabarrou-Albinoni (III 4+, 500m). Vrnila sva se v Chamonix. Naslednji dan sva splezala Frendo-Ravanele (II 5, 500m) v Aiguille Carree. Prva smer v kateri je bilo poleg ledu veliko škripovca. Razmere v hribih so bile dokaj slabe, veliko skale. Večinoma smo plezali klasike, ki pa so bile dobro narejene. Posledično so bile množično obiskane in naluknjane. Plezanje je bilo ena sama uživancija. Do pod smeri smo pristopali s smučmi, kar mi je delalo nemalo problemov. Tabor je dobro uspel, veliko smo se družili in plezali.

Chamonix song.