Po dolgem času spet nekaj z moje strani. Včeraj zjutraj sva jo s Sokolom mahnila v Suprškove konce. Na parkirišču je mraz grizel do kosti, še dobro da naju je dostop segrel na delavno temperaturo. Nase navlečeva vso bojno opremo in se zakadiva v lepo s snegom zalito skalo. Po prvem raztežaju se naveževa, saj štrika nisva vlekla s sabo samo za okras. Luknjice in štenge so bile narejene, zato gre zahvala vsem predhodnikom. Brez večjih naporov prideva do izstopne prečke in že sva zunaj. Skratka razmere in družba fenomenalna. Še več takšnih smeri!
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.