Dan se je začel še v mrzli noči in po razgibani vožnji preko Pavličevega sedla, sva prispela v, še zaspano Logarsko dolino, kjer se je razprostiral pogled na Kamniško Savinjske alpe. Mala Rinka, je bila že dodobra oblegana. Pred vstopom v prvotno načrtovano smerjo, so bile v koloni že štiri naveze, tako da sva z Boštjanom zavila k Igličevi smeri in se zagrizla vanjo. Smer je zelo lepa – razgibana, skala je do zadnjih dveh raztežajev kompaktna, ponekod mokra. Na težjih predelih je kar dobro opremljena. Bila je lepa plezarija, hvala Boštjan!
Mala Mojstrovka?!
Ups škratek…