Včeraj smo jo navsezgodaj mahnili (+Đoni, Puwona, Lukec) v samotne konce (tam, kjer medvedi v teku ulovijo in pohrustajo gamse) v bojda malo obiskano smer, ki pa je imela včeraj polno verkherja (devet ljudi). Stena Lepega špičja izgleda lepo, ko si pa enkrat noter pa ne navdušuje (beri podrtija). Zadnja tretjina ponuja malo užitka. Gor grede glede na dolžino in gužvo nismo porabili toliko časa, v sestopu pa nas je ujela megla v Tumovi smeri-fujinfej “pot” (dramzz), smo malo sfalili in jo zopet udeli, ko smo naredili spust ob vrvi. Dolg dostop in še daljši sestop.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.