ledeniški tečaj & Mont Blanc du Tacul

V četrtek zvečer se nas je 40 udeležencev ledeniškega tečaja spokalo na avtobus, kar naj se v vsaj zadnjih 17 letih kranjskega ferajna še ni zgodilo, in se odpeljali v Chamonix. Z eno prvih jutranjih gondol smo se v slabe pol ure povzpeli na Aiguille du Midi, od tam pa peš oz. s smučkami do koče Cosmique. Popoldan smo se večinoma odpravili na kratek pohod na bližnji “hrib”, v tem času pa je padla tudi edina žrtev ture; vsem v opomin, da na soncu na ledeniku nimaš kaj dosti za iskat, sicer te ta obdari s sončarico ali toplotnim udarom..

V soboto smo se v času od enih do štirih zjutraj odpravili na Mont Blanc, Mont Maudit in Tacul. Poti običajnih pristopov je nemogoče zgrešit, saj so dobro uhojene, vse lučke predhodnikov pa jasno kažejo, kje boš hodil. Naša naveza z višino in kondicijo očitno ni imela večjih težav, prehiteli smo kar nekaj navez, večinoma “turistov”. Namenjeni smo bili na Tacul, vrh pa smo dosegli, ko je jutranje sonce dobro vstalo. Nazaj v koči smo bili že pred pol deveto zjutraj, pa vendar je bilo na soncu že pošteno toplo. Nejc je bil za uspešno vodenje dveh tečajnikov, predvsem pa zaradi hitrega povratka, deležen tekočih ogljikovih hidratov, enkrat za spremembo pa sem se jih lotil tudi sam. Prihod ostalih zombijev v kočo je potrjeval dobro odločitev o hitrem povratku. Za kak drug vrh, pa raje še kdaj pridem.

V nedeljo je sledil praktičen in jako realen prikaz in preiskus reševanja iz ledeniških razpok. Kanček poguma je bil potreben, da se je ponesrečenec vrgel v špaltno, kjer pa je bilo kljub vsemu lepše viset na prijetno hladnem kot pa se kuhati na soncu. Ker je postopek reševanja trajal kar nekaj časa, so nekateri (ponesrečenci in reševalci) poskrbeli za animacijo tistih, ki so viseli v špaltni. Raznoraznim težavam se nismo izognili niti tečajniki, niti pripravniki. Po končani seansi smo se počasi odvlekli nazaj proti gondoli, v Chamonixu opravili analizo, nakupili vodničke, spominke in zaloge za dolgo pot nazaj, počakali izgubljene duše ter se ob človeški uri odpravili nazaj proti domu.

ps: kot da bi Atila vedel, da nisem ravno potrošnik pollitrskih pločevink, sem je bil nazajgrede deležen. Kaj je bil vzrok zanjo ne vem, ampak ne (kot član AO Kranj) pa tud nisem mogu rečt. Hvala 🙂