V petek pozno zvečer smo Jure, Tina, Robi in jaz prispeli v Paklenico. Vzdušje v kampu je bilo že veselo tako, da smo se kar pridružili temu rajanju.
V soboto sva z Robijem plezala Mosoraški. Že pred vstopom v smer sva se morala izogibati padajočemu kamenju, ki je padel iz sosednje smeri. Odnesla sva jo dobro, na žalost neka Čehinja ne. Smer je bila kar zanimiva in poučna. Za konec je stvar začinila Hrvaška naveza. Prvi v navezi je poletel ravno v trenutku mojega pogleda navzdol. Stvar se je vredu končala, tako sva tudi midva izstopila OK.
V nedeljo smo se že zgodaj odpravili, zaradi slabega napovedanega vremena. Vstopila sva v smer Velebitaški, pred nama je bila se ena naveza za to sva upala da bo šlo hitreje kot prejšnji dan. Ko smo se srečali, so ugotovili da so zgrešili smer. Midva sva hitro nadaljevala, kajti bližalo se je slabo vreme. Kljub temu naju je tri raztežaje pred koncem ujel dež. Kljub veliki psihološki vojni nama je uspelo. Čakal naju je samo se sestop in naporni večer.
Izkušnja pa je.