Grapa med Veliko Babo in Ledinskim vrhom

Z našim načelnikom Maticem sva se v ponedeljek 20.1. dogovorila za plezanje grape med Veliko Babo in Ledinskim vrhom. Kot tečajniku je seveda prepustil pripravo ture meni. Dogovorila sva se za zgodnji štart.

V torek 21.1. štartava ob 5.30h iz Kranja, parkirava na zgornjem jezerskem ob 6.15h pri rampi. Dostop do izhodišča narediva po levi mimo koče Dava Krničarja in po kaki dobri uri hoje prideva do vrha struge, kjer si hitro nadeneva čelado, pasove in vso opremo. Ker snežne razmere niso popolne, nisva vedela kaj točno pričakovati. Ravno zaradi slabih snežnih razmer sva se odločila za desno varjanto vstopa v grapo, ki sva jo našla brez težav.
Grapa se še dobro začela ni, ko naju že pričaka skalni skok, tako da nama malo dry toolinga in meni malo puzanja ni ušlo🙄 Nadaljujeva mimo spodnjega Ledinskega slapu, kjer naju pričaka prvi ledni skok cca 10m, kjer se prvič naveževa. Matic prevzame vodstvo in ga hitro popika, jaz pa drugi v navezi za njim z nasmeškom na obrazu, res lepo plezljivo😀 nato pa po snežišču pod Ledincem naprej, do prečenja levo skozi delno zasneženo ruševje v grapo, ki je bila lepo zalita. Snežne razmere v grapi pa zelo mešane – od škripavca do puhca. V povprečnih naklonih 45°-50° hitro napredujeva in kmalu naju pričaka naslednji ledni skok, kjer se zopet naveževa. Tokrat prvi poizkusim jaz in ga brez težav preplezam. Tu je bil led malo tanek in krušljiv, ampak je vseeno šlo lepo čez. Malo me je pikalo po glavi kje bom naredil štant, pa je bil že narejen okrog ene skalne luske, tako da super. Se zavarujem, manever za varovanje drugega v navezi in vlečem ves štrik skozi revereso 🤦 na kar me Matic takoj opozori, si je mogu misliti “ej,ej,ej ti tečajniki”😬😆 Potegnem štrik hitro gor, vpnem se enkrat v reverso, pozihram Matica in zopet hitro nabirava višince. Po dobrih 3 urah plezanja že vidiva izstop na sedlo pod Babo in povsem nepričakovano Matic za nama opazi, kako se nama približuje še ena naveza – vodja letošnje AO šole David in Luka Legat. Si mislim “piči hitr naprej ,da naju ne ujameta, bosta mela kj za povedat gor”😆 “Juhuhuuu”, zavriskam, “evo na vrhu sva”! Moja prva zimska grapa, ves navdušen in prevzet od vsega. Seveda na sedlu počakava Davida in Luko in ju malo pohecava , “če so štapne narejene, pol lah gre tak hitro an”😆

Za sestop se odločimo preko Ledinskega sedla, desno dol na snežišče do koče na Ledinah in po lovski poti nazaj do avtomobilov. Ura je 14.30 in ker so se nam želodci že glasno oglašali, se odločimo za pico in pijačo v Kočni – pa je bila kuhinja zaprta, želodci pa še naprej v svojem spevu. No, ne za dolgo, gorski privez je bil odprt, pica odlična, pivo pa ob dobri družbi tudi ni razočaralo,tako kot celotna tura.

Zahvala še Maticu za njegov čas, angažiranost, predajo znanja in dobro družbo.