NŠG, Riba

Čeprav bolj malo ljudi piše na našo spletno stran zadnje čase, še ne pomeni, da se ne dogaja 🙂

Ena izmed dogodivščin je bila tokrat smer Riba (IV-V, 250 m) v NŠG, v katero sva se podala z Elvisom (AO Pot) v ponedeljek, 30. 12. Sicer (idealnih) zimskih razmer v primerjavi z letom nazaj letos res še ni, ostajata pa volja in motivacija.

Smer je bila precej suha, ne toliko, da bi šel brez zimske opreme – tudi, če si snameš rokavice, to pomeni, da te (vsaj mene) po 15 s držanja skale enostavno zanohta. Prva dva raztežaja sta ponudila največ mešanega plezanja, oz. snega, detajl je bil suh in se je dalo plezati z enim cepinom, prav tako oboje velja za previs. Za tem je do konca spet sledilo mešano plezanje.

Presenetilo naju je izredno dobro vreme, cel čas plezanja praktično tudi sapice ni bilo, bilo je skoraj toplo, hkrati pa je sama smer ponudila toliko stopov, da je bilo kar luksuzno. Jamice, ki poleti v plezalkah ne pridejo prav, so kot nalašč narejene za monopoint. Tudi skala je bila približno kompaktna, le na nekaterih, ledu neizpostavljenih delih, si zaznal, da si v NŠG. Prava uživancija.

Plezala sva malo manj kot 6 ur, smer je bila težka za M5 in jaz sem jo splezala kot druga, ker je psihološki faktor pri takem plezanju meni trenutno nedopusten 🙂