Centralna smer v Srebrnjaku

V torek sva z Urbanom šla plezat Centralno smer v Srebrnjaku (IV, 450m). Zaradi negotove vremenske napovedi se dobiva ob 3:15 zjutraj in čez kakšno uro in pol že dostopava proti planini Zapotok s čelkami na glavi. Ker plezava v levem delu stene, se malo pred kočo pri hudourniku usmeriva levo čez potok. Okoli naju je čisto temno in stezo malo zgrešiva, ampak poiščeva dokaj lepe prehode čez mokro ruševje, do velike grape, ki naju pripelje tik pod vznožje stene ravno ob svitu. Začetek smeri je pri očitnem razdrapanem pečevju levo od velikega rušnatega jezika. Ker težavnost ni velika, skala pa je zelo dobra plezava nenavezana do vrha rušnatega jezika in na travnato polico pod prvim pasom žmulastih previsov. Tu vstopiva v smer čez previsno poč, ki predstavlja edini lažji prehod čez previse. Prvi del najnega plezanja se ni čisto ujemal z opisom in sva verjetno plezala neko svojo varianto. Večinoma sva se držala razčlemb na levi strani očitnega rebra. Iz vstopne poči sva nadaljevala po in ob izrazitem žlebu do manjše kotanjice. Nato levo čez manjši previs na polico in levo čez krušljiv del do večje police, nato desno in na rebro. Iz rebra naprej po najlažjih prehodih ob rebru in po žlebu levo od njega do konca rebra. Tam je kratek odsek travnatega sveta in velik macesen, na desni od njega pa se vidi velika jama. Od tega dela naprej sva lepo ujela originalen potek smeri, ki se usmeri po izrazitem levo usmerjenem rebru, ki mu slediš do previsov in ga obideš levo. Nato do stebrička ob ploščah in desno v poč do police pod očitnim polkrožnim previsom. Ob previsu čez lepo previsno poč in v žleb do lažjega sveta in po njem do grebena.

Na grebenu se pohvaliva za preplezano smer, ampak veva, da ture še ne bo kmalu konec. Hitro pospraviva večino opreme in prečiva čez vrh do zahodnega roba. Tam si vzameva malo odmora za malico, jaz Urbanu še naštejem nekaj glavnih okoliških vrhov in pokažem rokovanje s kompasom nato pa začneva s sestopom in spusti po vrvi. Opozarjava, da je na začetku prvega spusta po zgornjem žlebu naložena velika kamnita luska, ki jo lahko sproži že vrv (spodaj na sliki). Pri iskanju lovske potke čez rušje in trave malo zgrešiva in si za nagrado prisluživa še dva spusta po vrvi. Izpod stene še sestopiva čez planino v dolino in ob avtu mi Urban še čestita za dobro opravljeno izpitno turo. Analizo sva naredila že med vožnjo nazaj, vendar sva vseeno še naredila hiter postanek v Dovju.

Smer se nama je zdela lepa in vredna večjega obiska. Če bo komu v pomoč sem narisal tudi približno skico, kako sva jo plezala midva (s predlogi ocen, tam kjer jih v originalnem opisu ni). Nekaj raztežajev smeri poteka po odlični skali. Najde se tudi par krušljivih delov, ki pa ne pokvarijo splošnega vtisa. V smeri sva naštela šest klinov, enega pa sva še pustila. Skala ponuja dovolj možnosti za varovanje. Prav so nama prišli klini, zatiči in metulji, prav tako pa se najdejo tudi razni macesni in skalni roglji. Hvala Urban za lepo preživet dan in dober predlog izpitne ture.