Napad na Tomaža v Grintovcu

V sredo že dokaj pozno popoldne se spomnim, da bi blo fajn jutri kaj zlezt glede na to, da je praznik. V iskanju naveze se spomnim, da se z Blažem že res doooolgo nisva navezala na štrik in telefon že zvoni. Vedel sem, da ima že nekaj časa ogledano smer Tomažev steber v Grintovcu in seveda Blaž je bil takoj za, pod pogojem da gremo v tri in vzameva še Tejo. No ni bil pogoj vprašal je če bi mi blo bad, da gremo v tri ker tudi Teja že nekaj časa ni plezala kaj bolj zabavnega. Seveda je bil moj odgovor takoj pritrdilen pod pogojem, da nosita opremo haha.

Naslednji dan ob humani uri 5.45 prispem v Hotemaže kjer se zbašemo v avto in šibamo na Jezersko. Teja časti za rampo in ob 9.00 smo že pod steno in si dodelimo vloge. Jaz plezam naprej, Blaž varuje, Teja pa je turist in skrbi za lepe fotke (seveda Blaž kot oče njenega otroka zbaše še njen ruzak v svojega).

Smer ponuja res presenetljivo dobro skalo za naše hribe, orentacija pa je tudi dokaj preprosta. Klinov v smeri je kar nekaj, vendar brez ferendov, jebic in klinov žal ne gre. Petice v smeri so tiste prave petice, lepa pokončna plezarija, zadnji del plezarije pred izstopom je pa samo še  pika na i. Mogoče se v zadnjih dveh cugih kakšna stvar malo zamaje utrip pa dvigne tudi rdeč odlom pri detajlu (hvala tistemu ki je pustil specjalčka v detajlu). Ja žal tiste slavne luske na koncu ni več. Za smer smo potrebovali 5ur, brez hitenja lahko bi reku taka turistična plezarija z super družbo in prelepim ne preveč vročim dnevom. Obvezno je sledila še analiza pri Češki koči in izmenjava slik. Hvala Blažu in Teji za en res odlično izkoriščen dan v odlični družbi.

Dodaj odgovor