Naslov pove vse…
Z Jakobom iz ČAOta iščeva neko kratko turo, zato naju ideja zopet popelje na Vršič. Tokrat gre z nama še njegova punca. Ne vem, kje najdeva Deržajevo smer (IV+/III-IV, 300m), opaziva pa, da je zelo malo plezana, večinoma od tega pozimi. Zvečer se slišiva, da popoldanskih neviht ni bilo in bo suha skala, nakar me ponoči zbudi huda nevihta, ki je osredotočena na Karavanke, v Julijcih pa le nekaj dežja. Ob prihodu na Vršič nas pričaka megla, ki naj bi se tekom dneva razkadila. Vstop v smer je jasen, saj je skupen s Košir-Brelih, ki sem jo plezal v preteklosti. Že v prvem raztežaju se mi držimo kamina na desni, ki poteka naravnost navzgor, levo od ogromne skalne luske. Prvi raztežaj nas pelje skozi značilen preduh, kjer nas čaka najtežje mesto v smeri. Bojda vedno moker kamin, ki ga obidemo po platah na levi. Potek smeri poteka naravnost gor po grapi, ki nas pripelje na stičišče z Varianto po poči.
Od tam nadaljujemo naravnost gor po udobni, široki in naloženi grapi, ki se slepo zaključi. Tukaj vmes smer zavije na greben, najbolj optimalno je nekih 10 m levo od začetka grebena, na desni je še manjša grapa, ki se kmalu zaključi. Druga opcija pa je še nekih 20 m naprej in desno po prečki na greben, kjer so trije klini v prečki, na koncu prečke pa štant s prusikom, ki je viden že od spodaj. Od tukaj naprej gre originalna smer naravnost navzgor v zelo krušljiv začeten del, mi pa preidemo desno čez grapo na nov greben, kjer te pričaka stičišče s smerjo Bernard-Kristan.
Od tu naprej samo sledimo grebenu do vrha, kjer nas po treh raztežajih smer pripelje na sončno stran Mojstrovke. Celo pot nas je spremljala megla, na vrhu se vse skupaj razkadi in na poti do primernega mesta za vzlet, naletim na cepin sredi melišča. Lastnik se je s pomočjo socialnih omrežij tudi našel. Jakob in Anea mi z veseljem natovorita nahrbtnik s štriki in vsem železjem, mene pa ponese v Kekčevo deželo, kajti dolinski veter me ne spusti do Kranjske Gore.
Smer je verjetno bolj užitna pozimi, namreč poleti ponuja malo morje krušljivosti in šodra. Na koncu smo še vedno lepo izkoristili dopoldne in si podali roke na mojo zadnjo smer v samskem stanu, naslednji vikend pa skupaj v hribih slavili ohcet.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.