Pretekla dva vikenda sva z Domnom svedre zamenjala za kline, frende in jebe ter se šla ”vplezavat”. Da ne bo pomote, Domnovo vplezavanje se začne pri težkih šestkah in dolgih petkah.
Za ”prvo smer sezone” sva napadla Ang Phu v Debeli peči – VI-, 500m. Prvi del smeri se hvali s kompaktno skalo, raztežaj za raztežajem pa nizaš konkretne petke, ki jim ne bi škodilo, če bi bile ocenjene s kakšnim + več. Tudi zgornje, rahlo naložene štirke od tebe zahtevajo nekoliko več, kot bi od štiric človek pričakoval. Nič ne de, smer je lepa.
Naslednji vikend se spet naveževa in se podava v Steno. Napadeva Skalaško z Ladjo. Dostop lagoden, orientacija relativno nezahtevna, klinov pa tudi že kar nekaj. V ”težjih” raztežajih uživava v kompaktni skali in dobri plezariji, preko ”lažjih” raztežajev pa letiva mimo. Hitro se znajdeva na Gorenjskem turncu, kjer se pred nama bohotita ikonična Ladja in legendarni Čopov steber. Zarineva v Ladjo, Čop bo počakal. Detajl Ladje predstavlja zelo lepa, kompaktna in pokončna V+, ki je dobro nabita s klini, dobrih grifov pa tudi ne zmanjka. Plezarija se tu zaključi, na vrh Stene pa vodi lahko poplezavanje, ki mu kar ni videti konca. Na vrhu veselje in sreča trajata dobre pol ure, potem pa tista doooooolga pot v dolino.
Lepe smeri! Bravo frikota! 😀