CELJENJE RAN

Ta utrinek se lahko začne že nekaj dni pred samo turo in sicer na petek (21.6.), ko smo vsi prijavljeni že nestrpno čakali na večerni odhod proti Franciji, kjer bi izvedli letošnjo ledeniško turo. Nekaj ur pred odhodom pa dobimo novice, ki so nas vse močno presenetile in potrle – “LEDENIŠKA TURA JE ODPOVEDANA”. Zaradi hudih poplav na tistem področju, ki so odnesle mostove, ceste in terjale nekaj smrtnih žrtev, smo bili prisiljeni ostati doma. Tako smo se tisti večer seveda dogovorili za druženje na ferajnu, kjer pa je poleg utapljanja žalosti bila glavna tema iskanje plana B. Vremenska napoved v Sloveniji in okoliških državah ni bila ravno optimalna, zato smo se odločili, da planiramo sproti in iščemo možnosti za kakšne bolj enodnevne podvige tekom naslednjih dni, da vsaj malo izkoristimo vikend in se malo potolažimo – pocelimo rane.

Prišla je nedelja (23.6.) in z Jakobom sva se v zgodnjih jutranjih urah odpeljala proti avstrijski strani Karavank. Najin cilj je bila severna stena Košutnikovega turna in sicer smer Nordkante (IV+/III-IV, 300m). Parkirala sva pri Koči pod Košuto in se odpravila proti steni. Višje kot sva bila, bolj je bilo megleno. To nama ni bilo najbolj všeč, sva pa vedela približno kam morava priti, hkrati pa je vstop označen. Kljub vsemu pa sva seveda na melišču zgrešila in iskala v napačnem delu stene. Po malo podaljšanem dostopu pa sva končno našla začetek smeri in vstopila v steno.

Tavanje v megli in iskanje vstopa v smer.

Smer postreže s kompaktno in res presenetljivo dobro skalo. Izjeme se najdejo v lažjih raztežajih, česar smo pa že navajeni. Stojišča so navrtana, v celotni smeri pa se nabere 10 raztežajev. Smer je v celoti opremljena s svedrovci in nekaterimi klini – celo več kot je označeno na skici (očitno so kasneje še nekaj navrtali, saj so nekateri svedrovci videti povsem novi). Gostota varovanja je kar zadovoljiva, je pa vseeno priporočeno, da imaš s sabo premična varovala, ki jih uporabiš po lastni presoji. Midva sva to počela več kot bi dejansko potrebovala, saj sva želela vzpon izkoristiti za nabiranje izkušenj glede nameščanja raznih varoval. To nama je res dobro uspelo in sploh jaz, ki še nimam veliko izkušenj s tem, sem zagotovo od tega ogromno profitiral.

Plezana smer je označena z rdečo.

Drugače pa v smeri nisva zaznala večjih težav. Še najbolj nama je zagodel mrzel severnik, ki je varovalca vedno fajn prezebel. Je pa zagotovo zanimiva začetna prečka, ki je kar “luftig”, česar pa zaradi megle skoraj nisva zaznala. Ravno zaradi vidljivosti pa sva imela občasne težave z orientacijo, ki sva jih hitro in uspešno sproti reševala. Paziti je potrebno tudi na vse ostale smeri, ki se s te prečke odcepijo navzgor pred najino, ki pa je sicer po vrstnem redu zadnja.

V prvem raztežaju prečke.

V drugem raztežaju prečke

Po sami prečki pa sledi lepo in užitkarsko poplezavanje in tudi sam detajl je praktično nezaznaven. Zadnja dva raztežaja po luštnem grebenu sem potegnil kar skupaj, kar je itak povzročilo ogromno trenja in sem se komaj “privlekel” do štanta. Je pa lažji teren takšno “vlečenje” omogočal in zato ni bilo težav.

Ravno čez detajl.

Tik pred zaključnim grebenom.

Ko se je končno malo razkadilo, da sva vsaj videla, kje plezava.

Na koncu sva se odločila, da do vrha potegneva še 2 raztežaja, čeprav je izstop predviden tam, kjer sva bila. Želela sva še malo povaditi nameščanje varoval. Prvi raztežaj sploh ni bil tako napačen, saj je tam slabša skala, sva pa celo našla vmesen navrtan štant. Drugi je pa bil res bolj “za vajo”, hkrati pa sva želela potegniti čisto do vrha in izkoristiti še tiste zadnje metre “plezarije”.

Obvezna fotka z vrha.

Razgledov na vrhu seveda ni bilo tako da sva hitro pomalicala in sestopila po šodrasti ferati nazaj do izhodišča. Pri koči je sledila še obvezna analiza z dragim avstrijskim pivom.

Hvala Jakobu za družbo in razne nasvete, mislim da sva oba imela res en čudovit dan poln novih izkušenj in uživanja. Hkrati pa je bila to moja prva enakovredno splezana smer in moram priznati, da so občutki fenomenalni.

Po izstopu iz ferate… Kadar cepina ni, sta tudi 2 špičasti skali super orodja 😉 (iztek snežišča je bil varen)