ZGODBICE S KORZIKE (v dramskem trikotniku)

UVOD

Kot vsaka zgodbica se tudi ta prične za sedmimi vodami in sedmimi predvsem gorami, kjer so nadobudni plezalčki prišli na idejo, da bi ponovno obiskali daljno deželo po imenu Korzika. In tako je najbolj zanesenjaški plezalec, po imenu Matej, zbral pogum in se lotil organizacije potovanja v obljubljeno deželo, ki je poteklo od 26.04. do 05.05.2024. Na pot je v petek ponoči krenilo 30 zaspanih plezalcev, ki so se z vso potrebno prtljago drenjali v takih in drugačnih avtomobilih in kombijih.

Prva postaja je bilo pristanišče v Livornu, če ne štejejo vseh »pipi mahen« postankov, raznih ovir na cestah in »bližnjice« na poti, ki so se na koncu izkazale za daljšnjice. Vsi nabasani avtomobili, razen enega, ki je bil zadržan na meji iz objektivnih razlogov, so se vkrcali na ladjo in potovanje se je nadaljevalo proti Korziki.

Po izkrcanju, so avto-ekipe nadaljevale pot, vsaka malo drugače, pa vendar vse z istim ciljem: priti v mesto Porto, kjer smo bili nastanjeni. Sama vznemirljiva pot skozi gozdove, soteske in prelaze, je poleg “oh”-ov in “ah”-ov ponujala prve vpoglede v to, kakšne dogodivščine nas čakajo.

ZAPLET

Neučakanci (ni jih bilo malo), so se takoj po nastanitvi odpravili »sprobat in pošlatat« skalo v plezališču direktno na plaži. Drugi malo bolj zreli (pa ne po letih), pa so se v miru razpokali in napolnili želodce ter se odpravili na sprehod na plažo pogledat, kako plezajo neučakanci. Prvo navdušenje nad skalo, ki res drži in na kateri plezalke primejo ko »šus« se je hitro razširilo med vsemi, tako, da se je komaj čakalo na naslednji dan. Na večernem druženju so se že oblikovale razne naveze in potrdili so se plani oz. smeri, ki so nas čakale naslednji dan.

Drugi dan potovanja, ko smo vsi po vrsti »sprobali« skalo, je večina navez bolj ali manj uspešno, vendar vsi z velikim navdušenjem, poročala o svojih uspehih na večernem ferajnu, ki se je spet zavlekel pozno v noč, pa še izgubljenčki iz meje so se pridružili.

Tretji dan so bile premagane prve večraztežajne smeri za tečajnike s pomočjo izkušenejših alpinistov. Vse te uspehe smo zaključili na plaži ob »razplezavanju« in seveda vrčku hladnega (beri piksna). Po slastni večerji so posamezne naveze vsaka zase pripravile načrte za naslednji dan, ki je prišel čisto prezgodaj.

Četrti dan se za nekatere naveze ni končal najbolj uspešno, je bilo pa veselje zaradi drugih prav tako veliko, pa še večer smo zaključili ob kresu in petju ter hlajenju oz. lizanju ran s pivom in kakšnim drugim pripomočkom.

VRH

Peti dan je minil v znamenju selitve narodov, pa še vreme se je skisalo, kar je bilo fajn, da ni bilo prevroče v avtomobilih. Je bilo pa zato vroče v nekaterih glavah, saj se je na poti v Bastijo eden od avtomobilov pokvaril. K sreči se je hitro organiziralo »pobiranje« prtljage v druge avtomobile in prevzemanje ključev in bungalovov za načrtovane zamudnike. Francoski mehaniki so se izkazali za navadne »cigane«, ki ob prvi priliki izkoristijo nesrečo drugega in si pri tem poskušajo napolniti žepe. Če pa že to ne gre, pa potem zavlačujejo do onemoglosti.

Šesti dan nam vremensko ni bil najbolj naklonjen, zato smo praktično vsi odšli v bližnje plezališče, kjer nas je nekatere tudi malo »napralo in nasodralo«. Smo pa pri tem ugotovili, da tudi malo manjši oprimki kar naenkrat niso več tako majhni in so povsem zadostni, tako, da smo dobesedno »leteli« naprej čez steno do vrha smeri, se hitro vpeli ter še hitreje spustili. Povsem mokri smo pobrali vso robo in s hitrim korakom stekli v avtomobile ter nazaj v kamp. Prav tisti večer je naša mladoletnica napolnila 18 let, kar smo bučno proslavili v njihovi mobilni hišici. Po nekaj pritožbah sosednji godrnjačev naj se umirimo in ne porušimo hišice, smo se proti jutru odpravili spat.

Sedmi dan popotovanja smo preživeli večinoma v plezališčih oz nekateri so si lizali bojne rane prejšnjega večera in se malo vozili sem ter tja, polnili avtomobile z gorivom in se sprehajali po nebližnjih gozdovih, kar je bila tudi tema smeha na večernem ferajnu. Še pred ne preveč dolgem »sestankovanju«, se je pripravilo vso potrebno opremo za zgodnji štart naslednjega dne.

Osmi dan (ko je Bog ustvaril Rock), nam je bilo vreme naklonjeno in se je večina navez odpravila proti svojim ciljem, ki so jih vse brez izjeme uspešno opravile, ker je dalo poseben čar zaključku našega noro dobrega popotovanja. Pa kot vsi pravi alpinisti, smo si zvečer dali duška in nabrali vse zaloge pijače, kar nam jo je še ostalo in jo popili predvsem iz razloga, da ne delamo dodatne teže po avtomobilih, ki so si morali porazdeliti člane okvarjenega avtomobila. Nekateri člani pa so se odločili, da jim je tako dobro, da bodo podaljšali še kakšen dan in počakali na popravljen avto in bodo potem krenili proti domu.

RAZPLET

Deveti dan oz. dan D, se je pričel kot povožen maček, ki se je pražil še par dni na soncu. Vsekakor vzpodbudno z mislijo, da se moramo odstraniti do 10. ure iz kampa in pri tem še pospraviti bivališča ter se najkasneje ob 11-ih odpraviti proti pristanišču, kjer smo morali biti 1 uro pred odhodom. Po klavrnem zbujanju in še klavrnejšem začetku dneva se nam je prav neverjetno uspelo odpeljati pravočasno iz kampa (in pri tem pospraviti za seboj) proti pristanišču, kamor smo prispeli pravočasno, čeprav zopet z nepotrebnim ovinkarjenjem. V samem pristanišču je »alfa« avto doživel majhen hladen tuš, saj je bil pregledan za morebitna eksplozivna sredstva v in pod avtomobilom. V pozitivnem prepričanju članov alfa
kolektiva, je bil pregled opravljen hitro in strokovno, predvsem pa zaradi dobrega prvega kontakta s carinikom pospremljen še z veliko smeha in obojestranskega zadovoljstva. Plovba domov je bila udobnejša kot plovba na Korziko in predvsem 1 uro krajša, za kar se imamo zahvaliti bogovom morja in vetra, pa predvsem močnim rokam, ki so veslale. Vsekakor nas je sreča spremljala tudi po poti domov, da smo vsi varno prispeli v naročja domačih, kjer objemom in veselju ni bilo konca in kraja.

ZAKLJUČEK

Splošno zadovoljstvo vseh plezalcev izza sedmih gora je bilo tako veliko, da se že zbirajo ideje za naslednje popotovanje (pa ne od Litije do Čateža), za katerega upam, da se nas bo zbralo spet v večjem številu, da bo bolj pestro in zabavno.

SEZNAM VZPONOV

Vzpetina / področje	Ime smeri	Dolžina	Ocena	Plezali
Castellucciu / Bavella	La Perillat	200	V+	Matej Udir, Timea Urdih
Porto	Saltu in bocca	230	6a	Gašper Česen , Maruša Hrobat, Lidija Knafelj
Porto	Ambata di Melu	150	6a+	Gašper Česen , Maruša Hrobat
A Zucca/Bavella	Arête Nord	500	V+	Matic Jezeršek , Maruša Hrobat, Lidija Knafelj
Porto	Ambata di Melu	150	6a+	Jaka Urh, Jakob Šturm
Tavulella	Tes Yeux noirs	250	6b+	Jaka Urh, Jakob Šturm
Tavulella	Tes Yeux noirs	250	6b+	Matic Jezeršek, Matej Udir
Porto	Ambata di Melu	150	6a+	Jernej Marčun, Matic Tomše, Karmen Pogačnik
Bavella	Omerta	180	6b+	Gašper Česen , Katarina Legat, Jakob Šturm
Porto	Ambata di Melu	150	6a+	Tina Uranič, Matic Jezeršek, Matic Košir
Capu d’Ortu	Le Fil de l’Épée	450+200	VI+ / V	Luka Murn, Matic Jezeršek
Castellucciu / Bavella	La Perillat	200	V+	Luka Murn, Matic Jezeršek
Castellucciu / Bavella	Super Picsou Geant	180	V+	Luka Murn, Matic Jezeršek
Punta Calleta / Bavella	Arête Nord-Ouest	180	IV+	Timea Urdih, Matic Jezeršek
Portu	Ambata di Melu	150	6a+	Žiga Šušteršič , Ana Možina
Castellucciu / Bavella	La Perillat	200	V+	Žiga Šušteršič , Ana Možina
Tavulella / Portu	Tes Yeux noirs	250	6b+	Gašper Česen , Nejc Bobar
Contrefort Capu A Scalella / Portu	Saltu in bocca	230	6a	Kristjan Sitar, Nejc Bobar
Portu	Ambata di Melu	150	6a+	Nejc Bobar, Lidija Knafelj
Punta di u Peru / Bavella	u Haddad	240	6b+	Nejc Bobar, Janez Triler
Castellucciu / Bavella	Super Picsou Geant	200	V+	Luka Murn, Mojca Lorber, Jona Maček
Tavulella	Tes Yeux noirs (2nd half)	150	6b+	Luka Murn, Mojca Lorber, Jona Maček
Punta Calleta / Bavella	Arête Nord-Ouest	180	IV+	Luka Murn, Mojca Lorber
Tavulella	Tes Yeux noirs	250	6b+	Katarina Legat, Janez Triler
Tavulella	Tes Yeux noirs	250	6b+	Timea Urdih, Tina Uranič