Kriški podi

Dolgo se je že želelo plezati na vrhove Kriških podov. No pa je prišla prilika:) Martina, letošnja oskrbnica, je pretekli teden vprašala če bi želeli priti gor plezati in seveda je bil odgovor takoj ja! Tako smo se v ponedeljek odpravili z Maticem in Uršo gori, Martina pa je že čakala gori saj so začeli že v soboto z odpiranjem koče. Štartali smo iz Zadnjice, tako do smo bili do koče ravno prav ogreti za kofe v ležalnikih pred kočo 😉 Ker je bila tisti dan ravno dobava, Martina ni mogla z nami in smo se sami odpravili plezati Likarjevo smer v Planji. S smerjo smo kljub skoraj letečim plezalkam opravili hitro, za hitri sestop pa nam je malo še ponagajal sneg, ki ga je v teh koncih še veliko.

Matic v kaminih in začetnem detajlu smeri.

Na vrhu Planje.

Naslednji dan sva z Maticem odšla plezat Megleno Tinkaro v Bovški Gamsovec. Urša, Martina in Vid (AO Železničar) pa so se isti dan odpravili proti Oskrbniški v Bovškem Gamsovcu, vendar so se zaradi obilice snega v smeri raje obrnili in šli izkoristit čas za vadenje zabijanja klinov.

Pod detajlom Meglene Tinkare. Smer je sedaj bogatejša za en klin nekaj metrov nad detajlom. To pa je ravno toliko, kolikor se je našlo ostalih klinov v smeri.

Na vrhu Bovškega Gamsovca.

Vstop v Oskrbniško in trening zabijanja klinov.

Za zaključek bi pa rad dodal, da se pot v Zadnjico bistveno bolj vleče če ne laufaš doli, tako da nekateri obljubljeni zadnji ovinki še niso bili tapravi. Ops.