” A vreme bo, al ne bo?” je bilo glavno vprašanje preteklega četrtka. No pa je le zdržalo in so se Maruša, Urša, Jakob in Nejc že zjutraj odpravili v dolino Belih vod, kjer so splezali Direttissimo v Visoki polici. Istega dne pozno popoldan smo se jim pri koči Brunner pridružili še Lana, Miha, Matic in jaz. Natočili smo si kanistre z vodo, ter opreženi kot mule zagrizli v klanec do bivaka Gorizia.
Hitro smo povečerjali, naredili plan za petek in šli spat. Budilka nas je prebudila ob pol šestih. Še vsi zalimani hitro pojemo, vzamemo ruzake in hop pod steno. Urša in Jakob napadeta Rampo Sudest v Veliki lojtrci, Nejc, Maruša in Miha Severni raz Visoke bele špice, Matic, Lana in jaz pa Bulfoni-D’Eredita v Mali lojtrci.
Vsi veseli nad super plezarijo se ob dveh že dobimo pri bivaku. Ker smo veliki kulinarični navdušenci, si že drugi dan privoščimo makarone s tuno. Pika na i pa je bila Matičeva majoneza, ki pašto spremeni v eksplozijo okusov.
Vsi siti si preostanek popoldneva privoščimo za počitek. Ponoči nas prebudi močna nevihta in po kratkem posvetu budilko prestavimo na sedmo uro. Nejc odpre vrata bivaka in kljub luži pred vhodom oceni, da bi lahko šli probat. Tokrat gremo v južne stene Velile lojtrce in Trbiške Krniške špice.
Na vrhu preverimo napoved in se odločimo za vrnitev v dolino. Ker nas je v avtu pričakalo toplo pivo, smo za osvežitev skočili v Rabeljsko jezero. Sledila je še obsežna analiza super vikenda.
Še enkrat hvala Nini, Jakobu in Nejcu za organizacijo tabora. Urši, Maticu in Nejcu pa za predano znanje in dobro družbo.
Sam tale zastava pa zmaga! 😎