Minuli konec tedna, smo se trije člani AO Kranj (Karmen Pogačnik, Matej Vesel in Jakob Šturm), udeležili zimskega tabora na koči Grohot, ki je bil namenjen tečajnikom in pripravnikom alpinističnih odsekov.
V četrtek pozno popoldne smo se zbrali na parkirišču pri kmetiji Bukovc, kjer smo odložili del opreme. V dežju smo se odpravili proti koči na Grohotu. Premočenim do gat so nam na vrhu sporočili, da se vračamo po odloženo opremo nekaj ovinkov nazaj. Nespodbuden začetek tabora, je bil takoj pozabljen z odlično večerjo in predavanjem Andreja Ježa (vodje tabora) o alpski triologiji in odpravi v Peru. Sledilo je druženje in dogovarjanje za navezo za naslednji dan.
Petek je bil v celoti namenjen ponavljanju različnih manevrov (ustavljanje s cepinom, gibanje naveze v snegu). V navezah smo se povzpeli na Durce (sedlo med Lanežem in Malo Raduho). Baje smo se kot prvi tja povzpeli navezani na štrik :D. Zvečer je sledilo predavanje Janeza Tonija (pomočnik vodje tabora) o nevarnostih v gorah pozimi. Sledil je razgovor z inštruktorji o željah za naslednji dan in druženje do bolj ali manj poznih ur.
V soboto smo se odpravili v stene Laneža. Plezali smo v samostojnih navezah pod budnim očesom inštruktorja. Popoldne je sledila delavnica iskanja zasutega v plazu in izdelovanje snežne gobe. Vsak svojo je tudi preizkusil – vsi smo preživeli! Plan bivakiranja iz sobote na nedeljo se je oddaljeval, saj vremenska napoved za večer in noč ni bila najbolj spodbudna. Inštruktorji so se odločili, da bomo bivakirali na suho – imeli smo predavanje o (ne)načrtnem bivakiranju. Sledilo je druženje, vreme se je umirilo in ideja o spanju pod tisoč zvezdami je spet prišla na plano. Ob 11h zvečer smo pograbili za lopatami in se pred kočo lotili izkopavanja platoja. Vsak si je uredil spalnico po svojih željah in se pogreznil v spanec ali pa še malo nadaljeval druženje v koči, da noč ne bi bila predolga.
Zjutraj smo eni bolj, eni manj naspani kovali plane za zadnji dan. Zapadlo je nekaj “frišnega” snega in obetal se je čudovit dan. Večino se nas je odločilo za še en vzpon v stenah Laneža. Nekaj “softičev” a.k.a. po slovensko rahležev, se je odločilo, da bodo manevre ponavljali na suho v topli koči pod mentorstvom Andreja Ježa. Gaženje do pod stene Laneža, nam je bilo poplačano s čudovitimi razmerami v grapah (vse je držal!). Sledil je sestop po riti do koče, kjer smo naredili še kratko analizo tabora in se zopet pockrljali z odličnim kosilom. Za sladico so nam povedali, da bomo celotno opremo do avta morali znositi sami. Rahlo utrujeni smo si oprtali nahrbtnike in se polni novih izkušenj ter poznanstev odpravili v dolino.
Odlično izpeljan tabor in vrhunski inštruktorji. Priporočam vsem nadaljnjim tečajnikom oz. pripravnikom za utrditev in nadgraditev že pridobljenega znanja in spoznavanju delovanja drugih odsekov in ljudi. Veliko smo se naučili od inštruktorjev, veliko pa smo si izkušenj izmenjali tudi sami udeleženci.
In še lepa misel inštruktorja Janeza Tonija: “Napak ni, je samo prostor za izboljšavo”.
Pa še preplezane grape v Lanežu:
Sobota, 23. 3. 2024:
Detektivska – Karmen Pogačnik in Špela Kadunec (AO Rašica)
Mišina grapa – Matej Vesel in Matjaž Vehovec (ČAO)
Večerna – Jakob Šturm in Tomaž Rovan (AO Vipava)
Nedelja, 24. 3. 2024
Mišina grapa – Karmen Pogačnik in Ema Kočnar (AK Rinka)
Grizzly Adams – Jakob Šturm in Tomaž Rovan (AO Vipava)
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.