Za uvod v skalno sezono in vsakodnevne popoldanske plohe sva z Jakobom Kovačem (ČAO) obiskala Zahodni raz v Mali Mojstrovki. Da s seboj vzameva cepin, je bila več kot le dobra ideja, saj v grapi do smeri še vedno leži ogromno snega, ki bo vztrajal še nekaj časa. Po štamfanju prideva do spominske plošče, od katere se nekaj metrov naprej na levi strani nahaja prvi štant.
Prvi raztežaj je ogrevalni, nato pa smer že ponudi gibe čez ploščo in desno po izpostavljeni polički, ki že bolj diši po oceni V. Sledita dva raztežaja lažjega sveta, dokler ne prideva na levo stran raza, kjer nadaljujeva malo navzdol z dobro skalo do kotanje in nato nazaj gor. Pred nama je samo še zanimiv svet z zagozdenimi balvani, dokaj podrto skalo in veliko naloženega šodra. Zelo lepa skica je narisana v Slovenskih stenah, sicer pa je smer precej naložena in je potrebno veliko previdnosti, da ne zasuješ soplezalca. Smer izstopi direktno na Hanzovo pot, kjer se odpreta dve možnosti, lahko nadaljujemo do vrha in po južni strani nazaj do avta, midva pa sva sestopila po Hanzovi, ki je bolj ugodna opcija prav v vročih poletnih dneh.
Pozimi sva s Tadejem Bolto (ČAO) izpeljala climb & fly Sinji slap, zato je bilo edino pravilno, da ponoviva podoben podvig še v poletnih razmerah. Vikend je znova grozil s popoldanskimi nevihtami, zato je Tadej predlagal Tandaro – Mandaro v NŠG, kjer je na vrhu lep travnik, primeren za polet v dolino. Na dostopu opaziva le eno navezo v Trmastih kaminih in drugo v Grande Finale, in tako vesela, da imava smer zase, pričneva z vzponom.
Vstop in potek smeri je jasno razviden. Na prvem štantu se smer sreča s Kranjsko počjo, nato pa se usmeri v slavno Zajedo, ki bi jo lahko ocenili z eno oceno več, oprimkov je namreč dokaj malo, možnosti za varovanje pa prav tako. Po cca. 10 m zajede pod streho zavijeva na levo čez ploščo do sidrišča. Naslednji raztežaj naju ponovno pripelje na stik s Kranjsko počjo, kjer se usmeriva levo skozi mokro okno, ki nama ne povzroča preveč težav. Navsezadnje priplezava do grebena in nato le še slediva smeri Kranjska poč do vrha NŠG.
Veter na vrhu je sicer močnejši, kot je bilo obljubljeno v napovedi, ampak še vedno primeren za polet direktno v Kranjsko Goro. Kolena so neizmerno hvaležna preprostemu sestopu, jaz pa si med poletom že ogledujem nove izzive ter prostranost skalnih sten, ki nam jih naša Slovenija ponuja.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.