Glede na trenutne poletne razmere misli uhajajo stran od slapov in grap, zato smo trenutno z glavo bolj pri turnem smučanju. Že lansko zimo sem imel željo obiskati znamenito Triglavsko magistralo, ki je ponavadi cilj za spomladansko smuko. Nakar me Sašo iz ferajna in Miha iz BricAlp povabita na turo, s suverenim stavkom da jo opravimo v enem dnevu. Po krajšem premisleku sem seveda zraven, kajti v tem primeru rabimo hrane in oblačil samo za en dan, kar pa tudi ni slaba ideja.
Glavna težava pred turo so bili moji hibridni psi, ki so znani da zdržijo manj kot pa psi na lim, zato si rentam dodatne, v primeru da moji odpovejo. Namreč tri dni prej sem obiskal SV plaz v Begunjski vrtači, nato pa še hiter skok na Triangel, kjer so kože suvereno odpovedale. Kot običajno sledi natančen pregled zemljevida ture, nalaganje GPS tracka v primeru megle, pregled vremenskih razmer in skupni dogovor ob kateri nehumani uri bomo začeli s hojo.
Torej ob 2.00 začetek hoje v Kurji vasi, kjer je prijetnih -1, sneg pa se začne 100m od ovinka v Kurji vasi. Do parkirišča v Krmi 1h, nato naprej zelo neugodna naluknana špura na Kredarico, kjer se skupno odločimo da spustimo Staničev dom, saj nam je bistvo zaključiti turo do teme. Od Kredarice smo smučali na Konjsko sedlo, nato prečno proti Velski dolini (za orientacijo med borovci so nam v pomoč 3 visoki črni smerokazi), sledi 600m vzpon na Hribarce, kjer nas pričaka močan veter. Zopet smo sklepčni da spustimo Kanjavec in se na smučah spustimo vse do koče pri Triglavskih jezerih, kjer sledi zaslužena malica. Tam si ponovno nalepimo pse, ki ostanejo na smučeh vseh 15 kilometrov do Konjskega sedla, kjer čaka samo še spust v Ukanc (če spustimo 50 metrov štamfanja na zadnji kucelj). Zadnjih 3 kilometre po Žagarju snega zmanjka, zato s težkimi nogami ob 17ih prispemo do spodnje postaje gondule, kjer nas čaka prevoz nazaj v Krmo. Statistično smo v skupno 15ih urah naredili 3500 višincev in 50 kilometrov. Na celotni turi je snega dovolj, tako da se jo lahko opravi brez snemanja smuč, razen par metrov pred in pod kočo na Komni. Verjetno se pa pojavlja vprašanje zakaj smo šli v obratni smeri, kot se hodi ponavadi. Največji razlog so višinci na poti, ker je glavnina njih v okolici Kredarice, zato smo se odločili da najprej oddelamo težji del, položnejša Komna pa lahko ostane za konec. Drugi razlog je bil napovedan močen popoldanski veter v visokogorju, tretji pa po mojem ostaja ta, da je več smučarije v tej smeri.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.