Z željo po tem da se izkoristi še zadnji dan preden zapade nov sneg in v upanju da so se snežne razmere v zadnjih tednih vsaj do neke mere izboljšale, se z Matejem v nedeljo lotiva še SV grebena Vrtače. Vreme naj bi do enih ali dveh popoldne še držalo, pa si rečeva, da do takrat bova pa že na vrhu.
Kot po navadi iz Ljubelja štartava ob 6-ih, okrog 9:30 pa pričneva s plezanjem. V prvem raztežaju, ki ga plezam jaz, me na začetku čaka najprej vstopna rampa v kateri sneg še kar dobro drži. Malo višje pa smer zavije nekoliko v levo in preide v strmo snežišče, kjer je pa sneg slabši, zato plezam previdno, v upanju da me bo sneg zadržal. Smer potem pripelje na greben, kjer uredim sidrišče.
Drugi raztežaj gre potem naprej Matej. Tu se pa stvari še malo bolj zakomplicirajo. Smer poteka naravnost navzgor in nekoliko v desno po strmem razčlenjenem svetu. Sneg drži slabo, zato je treba cepine na čase umakniti in plezati z rokami po precej krušljivi skali.
V tretjem raztežaju me potem na začetku čaka kratek skalni skok. Nato se pa znajdem pred stolpom, ki ga obvijem s prečko v levo. V prečki, ki je strma in izpostavljena, je sneg slab. Tu si mislim, da če me že odnese sem zaradi poteka vrvi vsaj do neke mere dobro varovan. Nato splezam navzgor in nazaj v desno ter pod vrhom stolpa uredim sidrišče.
Mateju potem pripada še zadnji raztežaj, ki pa je tehnično mislim, da še najtežji. Najprej kratek skok da se prebiješ na vrh stolpa. Potem pa po široki razpoki navpično navzgor. Tukaj tehnika tulanja pride kar prav. Na vrhu se svet položi in ko zaslišim Matejov vzklik, mi je jasno da sva iz težav končno ven.
Na glavnem grebenu se potem razveževa, pospraviva vrvi in kar se da hitro prečiva preostanek grebena do vrha Vrtače, saj naju lovi tema. Na vrhu je ura 16:30. Ker piha močah JZ veter se odločiva za sestop po Y grapi. Na dnu grape naju ujame noč in v čisti megli nekako po intuiciji udaneva pot preko Suhega ruševja do markirane poti med Vrtačo in Zelenico. Koča na Zelenici je bila že zaprta, zato sva brez pavze sestopila proti Ljubelju in pri avtu pospravila opremo. Ob poti domov sva se ustavila še v Karavli na nujnem dopingu (hec… na pivu 🙂).
PS. Ni nekaj veliko slik, ker je bilo malo smotano vreme. Pa zelo prav nama je prišla objava iz bloga zluftan. Se mi zdi da sva imela kar precej podobne razmere.
Plezala sva: Jernej Marčun, Matej Udir
Smer: SV greben vrtače, III-II, 150m
Datum: 8.1.2023
Bravo 💪 Me veseli, da je moj blog prišel prav. Čeprav je tole poleti ena “uizi šodrasta trojkica”, je meni zimski vzpon predstavljal krasno avanturo, in – po prebranem – tudi vama 🙂.
Izgleda, kot da samo se vidva plezata 😀 Bravo fanta, kar tako naprej!