Pa sta dva deloholika končno prišla do zasluženega dopusta. Zjutraj še odpišem svoj zadnji izpit, popoldne pa že z Domnom drviva na jug, v omiljeno Bosno. Po nekaj urah vožnje sva že v Banja Luki – nujen postanek in nabava domačih dobrot (kajmak). Založena za nekaj dni se podava čez bosanske vasi vse do plezališča Pecke. Nekaj dni ostaneva tam, jaz poravnam svoje račune za nazaj, Domen pa uživa v luknjičasti steni, ki spominja na Margalef.
*Mile Kitić – Četiri strane sveta, putujem Evropom*
Štirje dnevi plezanja zadostijo, poženeva se še bolj na jug. V Bolgarijo. Najprej na festival, nato pa naprej udejstvovati svoje želje po premikanju vertikalno. Ne vem, kdo se je spomnil Bolgarije, ampak tri ure in pol čakanja na meji, bencinske črpalke brez možnosti plačila na kartice, ceste slabše kot pred 1. svetovno vojno… Pa sva vseeno nekako prispela do Sofije, kjer sva preživela dva dni. Kaj hitro se človek naveliča civilizacije, pa sva se hitro postrgala v Karlukovo. Prohodno peštero, The Eyes of God. Veličastna jama, polna navrtanih smeri, ki tudi v poletnem času nudi hladno zatočišče pred zunanjo vročino. Izjemno lepe smeri, dolge tja do 35m (30m plate, ki jih v zadnjih metrih zaključijo previsni kapniki). Brez problema se spi na parkirišču pred jamo, kjer je na voljo tudi pitna voda in družba (najbolj fletnih možno) bolgarskih kužkov.
Da pa kot tečajnika ne bova samo frikala, sva se odločila, da se zadnje dni prestaviva v Vratca in splezava kakšno večraztežajko. Čudovita narava, veličastna stena, na žalost pa divje zaraščeno. Odločila sva se, da greva plezat smer Planinets, 8-, 180m. Z veliko naprezanja in vrtnarjenja se prebijeva do vrha te, za svojo oceno veliko pretežke, smeri. Ne vem, kaj so za Bolgare s tremi zvezdicami označene smeri, ampak očitno imamo različno interpretacijo o lepoti smeri. Naslednji dan se odpraviva nazaj v civilizirane države proti domu.
Doma zdrživa le toliko, da ven zmečeva štrike, notri pa naloživa crashpade in tri otroke (Domnove varovanke). Čez dva dni že plezamo bolderje v Magic woodu v Švici. 10 dni uživancije in basanja na velike granitne bloke sta nam v zadnjih dneh popestrila še naša člana odseka Maja in Nejc.
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.