LEDNI TABOR ALI SARDINJENJE V COGNAH

Nismo bili edini, ki smo že v decembru z lačnimi očmi spremljali ledene skulpture po katerih so užitkarsko lomastili italijani. Upajoči, da bomo tudi mi deležni tega, smo se v petek odpeljali v dolino Aoste.

Same vožnje je dolgih 8h, ki pa v prijetni družbi, pisani glasbi in utekočinjenih substancah, kar hitro mine. Šoferjem pa tudi ni bilo dolgčas.

Za večino je bil prvi plezalni dan sobota in (skoraj) navsezgodaj zjutraj smo  korakali po dolini Lillaz. Kaj hitro smo doumeli neugodno kombinacijo majhnega št. lednih smrkljev in pa neverjetno gmoto plezalcev v njih/pod njimi. Nekateri izmed nas so imeli srečo z izbiro slapu, drugi pa smo nejeverno hodili gori doli po dolini in opazovali prepočasi vzpenjajoče vlakce. Kar pa tujcev očitno ne odvrže od vstopa, saj jih je pod vsakim slapom tekom dneva čakalo po 10 navez. Nagon po samoohranitvi imajo definitvno močan.

V nedeljo smo se odpeljali v sosednjo dolino Valnontey, kjer naj bi bilo ledu več. Tudi sam štart smo prestavili na zgodnejšo uro, kar se je poznalo tudi v zasedenosti parkirišča. Kljub temu, pa nas je nekaj izbralo agresivnejšo tehniko šprinta, s katero smo na dostopih prehitevali parnike. No, v primeru vmesnih WC je bil bolj štafetni šprint. Dan je bil uspešen za večino navez. Le ena dvojica je preizkušala udobnost polovičk za sedenje in v Staretovem stilu komentirala kolobocije v slapovih.

Četudi ponedeljek slovi za mičkeno nepriljubljen dan, je bil tokrat popolnoma drugačen. Tujci so imeli počitek, italijani delo. Mi pa smo v miru uživali v sončnem vremenu in odličnem ledu. Razen nesrečne duše z razpadlo derezo. Še dobro, da znajo fantje kej popravit.

Zadnji dan nas je malo preganjala ura odhoda ter dolga pot domov. Zato si je večina izbrala bližje in krajše slapove v Lillazu. Bila je pa tudi zima v pregonu, saj je sonce pošteno grelo. Slapovi v prisojnih legah so se veselo lomili in s tovrstnim vremenskih trendom, definitvno, ne bodo več dolgo vztrajali.

Tabor je bil, kljub bolj pesimističnim štartom, uspešen. Kar nekaj jih je splezalo svoje prve slapove, tudi v vodstvu. Poškodb, razen nekaj obtolčenih kolen ni bilo. Lekcija pa velja, da imejmo našo naravo mnogo raje. Sicer bo ledno plezanje počasi romalo v muzej. No, pa tudi tečajnice so, kar divje za volanom.

(OKRNJENI) VZPONI:

Katarina RogeljKatarina LegatAndraž JerebCandeloni di PatriIII/4-5250m
Katarina RogeljKatarina Legat/Gran ValIII/3150m
Neža ŠulcKatarina Legat/Candelabro del CoyoteIII/4-5150m
Katarina LegatUroš OblakAndraž JerebE Tutto Relativo
Uroš StanonikNeža ŠulcGašper ValjavecChandelle LevureWI2400m
Uroš StanonikUrša Kešar/Repentance SuperWI6250m
Uroš StanonikUrša Kešar/IL MistomaneWI4180m
Uroš StanonikMatej Kristan/Gran ValWI3150m
Gašper ValjavecMatej KristanMatic JezeršekSentiero dei TrolII/2-3350m
Matic JezeršekUroš Oblak/Candeloni di PatriIII/4-5250m
Matic JezeršekUroš Oblak/TuborgII/4200m
Urša KešarGašper ValjavecNeža ŠulcCascata di ValmianaIII/3200 m
Katarina RogeljGašper Valjavec/È Tutto RelativoWI4150 m
Matej KristanKatarina Rogelj/Traffic ?WI 2-3cca. 200 m
Rok TičarMatej Kristan/Candelabro del CoyoteWI4-5180m
Uroš OblakAndraž Jereb/Gran ValIII/3130m
Uroš OblakAndraž Jereb/Cascata di ValmianaIII/3
Uroš OblakJanez NastranZala DragonjaTrayoWI2+150 m
Janez NastranMaša Zupanc/E’ Tutto RelativoWI2-350 m
Janez NastranMaša ZupancZala DragonjaNon Finisce MaiWI2+100 m
Janez NastranMaša Zupanc/TrayoWI2+250 m

Dodaj odgovor