V soboto sva z Maticem šla plezat Teranovo. Oba sva imela do smeri kar precej spoštovanja, saj je predstavljala eno prvih pravih trojk, ki sva jih plezala naprej. Mene je predvsem skrbelo, da bi bil detajl popolnoma suh. Iz nekaterih slik detajl zgleda zelo strm in gladek.
Oborožena do zob z dvojno vrvjo in vsemi mogočimi oblikami varovanja vključno z novo pridobitvijo, lednimi vijaki, sva se okrog 8h odpravila iz Jezerskega. Pred nama sta bili že dve navezi, za nama pa še vsaj dve. Pod detajlom se je izkazalo, da so bile najine skrbi zaman: vse je bilo lepo zalito in precej manj strmo, kot so prikazovale nekatere slike :).
Plezanje do vrha je bil čisti užitek, smer je odlično narejena. Težji odseki so naredili smer bolj zanimivo. Meni je bil najbolj všeč kratek strm slapek proti koncu drugega raztežaja, kjer je led bister in trd in pa skala proti zadnjemu delu smeri, kjer je snega in ledu bolj malo, a se je vseeno izkazalo, da se tudi po takem da prav lepo plezat.
Sestopila sva skozi žrelo in bila ravno še ob zadnji svetlobi nazaj pri avtu.
Seveda sem doma Katji, ki v soboto ni imela časa, naredil reklamo za smer. V torek sva jo jo šla zato še enkrat plezat. Ker sem smer že poznal, je tokrat odpadlo ogromno odvečne teže: ostala je enojna vrv, ledni vijaki in trije klini za ziher.
Gneča v smeri je bila podobna kot v soboto. Tokratni dodatek je bil močan veter, ki je v kombinaciji z navezami spredaj poskrbel za konstanten tuš pršiča in žal tudi občasnem konkretnem kosu ledu in skale.
Smer je narejena še bolje kot prejšnjič! Večji del smeri je bil tokrat leden. Edinole skala v zgornjem delu ima za odtenek manj pokrivala, a je še kar preplezljiva brez težav. Čisti užitek. Na vrhu sva bila v dobrih 4 urah, kljub čakanju na druge naveze.
Sestopala sva čez žrelo, kjer je pripravniku iz drugega AOja nesrečno zdrsnilo in se je bil primoran zaustavljat s cepinom. Pri manevru si je izpahnil ramo. Sreča v nesreči je bila, da se je to dogodilo le kakih 20m pred koncem strmin. Ponesrečencu smo imobilizirali ramo in ga spustili po vrvi dol. Najbolj vesel pa je bil naveze za nami, ki je imela s sabo protibolečinske tablete. Ponesrečenec je sestop zmogel in soplezalec ga je odpeljal direktno v UKC.
Dvoje čudovitih tur in na koncu vse dobro. Zdaj pa spočit meča do vikenda. Misli so že pri čudovitih slapovih Jezerskega, vidnih pri dostopu in sestopu..
Dodaj odgovor
Za objavo komentarja se morate prijaviti.