Konec sezone? Ma kaki!

Če me spomin ne vara, sta bila 8. in 9. maj edini vikend v tem mesecu brez padavin. Zato mi je še toliko bolj všeč, da sva z Urošem naredila dvodnevno turo. Šla sva na Krnska jezera.

Ker s tega izhodišča drugam kot proti Krnu praktično ne moreš sva prvi dan naredila popoldansko, razgledno turo s pl. Duplje v smeri proti Komni, po dolinici katere imena še zdaj ne poznam. Dvignila sva se proti gorski vojašnici Za Lepočami, naredila krožno, panoramsko pot po robu s katerega gledaš navzdol proti Tolminu, do Prehodcev in se spustila nazaj v bazo.

Naslednji dan sva bila dogovorjena, da greva v smeri Krna in Batognice in se sproti odločiva kaj bova. Tak čas je pod Krnsko škrbino ponavadi že kopno, zato sva zavila kar v smeri Batognice in Vrha nad Peski. No, ker je Uroševa mašina na zaseko bolje laufala kot moja je on potegnil do Batognice, jaz pa do Batogniškega sedla (Pragu). Pa še Krn je z južne strani prav klavrno kopen že. No, za razliko je tu na severni strani še prava zima (glej slike).

Ker je v tistem tednu (ponedeljek, četrtek in petek) na Kredarici skupno zapadlo kar 130 cm novega snega sva se malo bala kakšne bodo razmere. Zgornji del je bil za smuko fantastičen! Prava lepa spomladanska smuka. Nižje, pod eno prelomnico pa sneg kar na enkrat gnil. Kljub temu nižje, čez pl. Na polju zadovoljivo trdo, da ni bilo treba celo ravnino poganjati s palicami. Na splošno so bile tudi nižje razmere dobre, samo da je bil teren obrnjen stran od sonca.

V bazi spet natlačiva vse v nehumano težke ruzake in se odpraviva v dolino. Smučala sva kar pod žičnico, čeprav je kar nezanemarljivo strmo. Smuči sva gor nosila cca. 1 uro in 15 min, dol pa nekoliko manj, ker sva poskusila čim nižje smučati po plazu izven gozda.

No, ravno v času pisanja tega utrinka je na Kredarici vsak dan pol metra novega. Tako, da ne vem kdaj bomo letos zaključili sezono.