Neki novga

Če so važne zgodbe, potem tale tura zagotovo šteje.

Najprej je bil mišljen naslov: “Aprilski led”. Ampak ga zares ni bilo toliko, da bi štelo in bi bil to bolj rumeni naslov. Zdaj pa je ironično vezan na predhodni utrinek. Tudi mi smo bili v Prontarski. 🙂

Od treh trojk ta dan smo bili mi ta tretji trojček. Smer, ki se mi je vsako leto najprej koledarsko potem pa še po razmerah izognila. No, tudi letos se je, ampak so tu še zadnji vrtinci zime. Ob povabilu sem najprej pomislil, da bomo v koloni gor hodili. Potem pa me je JeDi prepričal z izjavo: “saj so letos že vsi šli čez”. 😀

Na drugem izhodišču smo bili drugi avto. Super, ne bo gneče. Pa vseeno, ko je pogled segel do stene že vidimo četico, ki gre pod “našo” smer. “A ljudje res nimajo drugih idej?” No, izkaže se, da so iz obeh navez pred nami sami AO Kranj člani, tako da jim je bilo pol takoj oproščeno. 🙂

Ko se pod smerjo začnemo opremljati, JD-ju čelada pade v krajno zev. Mi vsaj ne bo treba po tejle skali praskat, si mislim. Potem pa računamo, pomad je že, plazovin pod steno je ogromno … čelada bo na plano prišla enkrat konec poletja, če ne jeseni. Pa še zanič bo do takrat. Najprej ena, potem še druga pomožna vrvica. 10 m globoko, nič. JD najde stranski vhod v krajno zev in se varovan spusti vanjo. Notri še 5 m globoko spusti prusik s cepinom, čelado uspešno zahakla in reši.

Navdušenje za plezanje mine, zato se moramo ponovno nahajpat. Upanje povrne dejstvo, da je detajl ture na samem vstopu. Če pridemo čez pridemo do vrha. Pa še varovanje je dobro – 3 čvrsti klini. Tudi naprej je smer res dobro opremljena. 1 sidrišče smo naredili sami. Pa še pri tem, ko končaš, zagledaš zraven že narejenega. Skozi preduh se je tudi Nastran uspel zbasat. Hvala predhodnikom, da so ga očistili.

Na vrhu smeri smo bili tako šele ob 17h. Spet ena tistih tur, ko se sestop začne z vzponom najprej na vrh gore, potem pa šele zares na dol. Pri vseh takih je bil Demšar zraven! 😀

Do kovid Kofc brez posebnosti. Tam pa še ena cvetka ture … Bili smo dobro organizirani – en avto smo imeli na prvem izhodišču. Samo kaj, ko je bil njegov ključ v drugem avtu! 😀 Hitro kličemo predhodnike, da bomo rabili prevoz.

Z Ano z mrakom prideva do prvega avta. Čez nekaj minut pa še drugi Janez z drugim avtom z drugega izhodišča. V obeh avtih je pivo ostalo mrzlo, čeprav je bil prvi avto cel dan na soncu.

Konec dober, vse dobro.

(Plezali smo v soboto, 10.4.)