Tečajniki in bivaki

Verjetno bi vsak od nas tečajnikov o bivakiranja pretekli vikend napisal povsem druge vrste zgodbo. Eni hvalnico o topli spalki, drugi pa svoj boj v neskončni, mrzli noči.

Ker nas velika večina pozimi še nikoli ni postavljala bivaka je bilo super, da se po vikendih z veliko tehničnimi vsebinami in rokovanjem z opremo, preizkusimo še v gradnji v snegu. Matic nam je v mail pred odhodom poleg ure in koordinat kje se dobimo, zapisal še…”Gotovo ne bo nihče zmrznil, zelo verjetno pa tudi nihče ne bo prav udobno spal.” To mi je dalo vedeti, da bo vikend nadvse zanimiv. In bilo je tako!

V soboto, 13. marca, smo ob prihodu na zasneženo Soriško planino spakirali vso potrebno opremo v malo večje nahrbtnike in se odpravili na krajši pohod do kar velike jase, nekje bolj na samem, kjer smo po prejetih glavnih smernicah začeli kopati svoja domovanja.

Oceno, kako dolgo se koplje en bivak, ki lahko nudi zavetje trem osebam, bi bilo pred tem težko podati. No koplje se kar dolgo, je pa to verjetno zelo odvisno od trdote snega in na kateri točki ugotoviš, kakšna tehnika tebi najbolje ustreza. Bivaki so bili zelo različni, eni med debli padlih dreves, eni vkopani v kupe snega, drugi so zavetje našli v zapuščeni razpadajoči koči. Vsak si je nekje na koncu kopanja razgrnil svoj armič in naredil poličko za svečko. Aja pa še obvezen zračnik ali dva smo naredili, eni manjše, drugi pa ornk luknje, da je sneg ponoči kar lepo letel po glavah. Območje, kjer smo postavljali bivake smo dobro označili s pohodnimi palicami, smučmi in vrvmi. Nato smo naredili še obhod ter določili, kako bo potekala nočna straža.

Noč je za ene minila mirno, drugi pa niso imeli toliko sreče. Štafeta nočne straže se je nekje sredi noči, zaradi podrtega bivaka pretrgala. Smo bili pa zato nekateri zelo presenečeni, ko smo lahko zelo dobro in dolgo spali.

Kar je še vredno omeniti je hrana – tudi tokrat ni razočarala. Sredi Soriške planine se je ob večernih urah v kar nekaj taperverkah razvrstilo toliko peciva, da smo ga nekaj znosili nazaj domov. Nakuhali smo tudi velike količine čaja, eni juhice, obare in pa tudi vaniljev puding.

Avtor: Maja Medved

Zjutraj so bili vodje deležni krepkega zajtrka, dostavljenega v bivak, kar je pričaralo nasmehe in odobravanje. Nato pa je sledila še analiza bivakov in čas, ko smo temeljito počistili prostor in se odpravili nazaj v dolino. Lepo je bilo!

Avtor: Maja Medved

Avtor: Maja Medved

Za konec pa še nekaj misli tečajnikov …

»Če maš dobro spalko, maš lah tud mal slabšo luknjo. Če maš pa slabo spalko, te bo pa v vsakem primeru zebl.«

»Izkušnja je bla taka da mi niti mal ni žou da sem šou, ne bi šou pa še enkrat.«

»Mene je bolj zeblo podnevi kot ponoči. Če ti skoz zračnik na glavo pada miks snega in dežja je to precej neugodno.«

»Čist preveč hrane in preveč cunj, ker se mi na koncu ni dal preoblačit.«

»Presenetilo me je to, da je bilo res toplo v bivaku – veliko bolj kot pričakovano, in da je bil najtežji del zjutraj vstati in jt ven iz tople puhaste spalke.«

»Js sem optimistično imela sabo zobno ščetko. Haha.«