V soboto sva se s Tino opdravili v Prontarsko v Veliki vrh. Že celo zimo sva si jo ogledovali in jo imeli na vrhu najine TO DO liste; no pa je le napočil čas tudi za to. Smer se nama je zdela res vrhunska. Za najin okus mogoče le preveč obljudena tisti dan 😊 Prve dva raztežaja ponujata poleg škripavca tudi nekaj malega ledu, dodatno pa smer popestri še basanje skozi preduh (možen obvoz po desni). Sledi še izstop in prečenje po grebenu na vrh Velikega vrha ter sestop preko Kofc do Matizovca. Kljub meglenemu jutru, se je naredil super lep dan.
-
- Skozi preduh
Med tednom pride vprašanje: ”Si za eno smučarsko-plezalno turo?” VEŠ DA! Tako sva se v nedeljo z Jakom odpravila v Slovensko v Steno. V zgodnjih jutranjih urah sva s smučkami dostopala do Aljaževega doma in naprej do grabna, kjer sva smuče in palice zamenjala z derezami in cepini. V smer sva vstopila prva, kljub temu z orientacijo nisva imela težav, saj sva le sledila sledem predhodnikov. Smer ponuja 800 m 100 % užitka 😁. Predvsem je v smeri škripavček, le mestoma ga zamenja napihan, nepredelan sneg. Je pa ta večinoma na ne problematičnih mestih. Po izstopu iz smeri sva dereze ponovno zamenjala za smuči, se odpravila do Staniča na več kot zasluženo malico pred spustom v dolino. No spust pa takole. Bolečinam v mečih se je pridružila še pekoča bolečina v stegnih, ki ni in ni popustila vse do avta 😄. Pa vseeno je bila tura več kot uspešna. Kar malo ponosna sva zapustila dolino Vrat.
Kaj bi si človek želel več, kot odličen vikend v odlični družbi!
Uf, to pa so bile potem težke noge v ponedeljek 🙂 Z Juretom sva sicer malo čakala na vrhu, ampak potem zaradi prevoza sestopila skupaj z navezo katera je prišla za nama. Koliko snega pa je še na cesti od Peričnika naprej, verjetno bo neprevozna najmanj še cel marec?
Malo pa res 😊 no sej mislim, da ne bi imelo smisla čakati. Se nama z vrha ni nikamor mudil 😄
Ja, mislim, da do konec meseca za ziher še ne bo prevozna, če ne celo še dlje 😊