Plezanje v Tamarju in smučanje z Grintovca (Grapa čez Jame)

Letošnja zima je bila iz vidika ferkventnosti snežnih padavin izredno radodarna, kar pa je po drugi strani pomenilo, da so bile razmere za plezanje večino decembra, januarja in februarja relativno slabe. Tako kot večina sem tudi jaz večji del zadnjih treh mesecev preživel na smučeh in smučal vse od klasik kot so Viševnik, Porezen, Kam. sedlo, Struška, Dovška Baba, Kredarica pa do malenkost bolj alpinističnih smukov iz Vrtače (Y), Begunjščice (Centralna) ter Kanjavca (na S proti Doliču)…in še kaj bi se našlo.

TAMAR –  Slap nad votlino & Centralni slap (16.2.2021)

Vseeno pa sem z veseljem izkoristil hladno fronto v sredini februarja in se z Juretom v upanju po dobrih razmerah podal v Tamar – zaradi hitrejšega povratka sva dostopala s smučmi, kar se je kasneje izkazalo za dobro odločitev. Slapovi so bili večinoma vsi narejeni, vendar zaradi pretekle odjuge vseeno zelo mokri. Tako kot Mojca, Tina in Luka sva tudi midva za uverturo splezala Slap nad votlino, kasneje pa še Centralni slap. Neka druga naveza je isti dan plezala tudi Rastlinco, plezljiva pa je delovala tudi Rariteta.

GRINTOVEC – smučanje Grape čez Jame (3.3.2021)

Z Milanom sva se vse od novembra usklajevala za skupno turo ter danes končno prišla na svoj račun – že kar nekaj časa sem si želel smučati z Grintovca in današnji sončen dan je bil kot nalašč za to. Zaradi zapore ceste proti Suhadolniku (baje za vikend “odprejo” oz. umaknejo mehanizacijo, vsaj glede na informacije iz občine Preddvor) sva se odpravila iz Konca (Kam. Bistrica). Dostopala sva preko Dolgih sten (JV greben) in že malo nad Cojzovo kočo opazila zelo lepo zalito Grapo čez Jame, ampak se zaradi dokaj velike strmine (vstopni del nekje med 50-60 stopinj), ki seveda iz daljave izgleda še bolj zahtevno, vseeno bolj nagibala k smučanju čez streho.

Kljub razmeroma zgodnjemu štartu (6:30) je pri zadnjem delu grebena sneg na tem V orientiranem delu ob 9:30 že dobro odjenjal in naju tako prepričal, da vseeno smučava kar po omenjeni grapi – tudi naklonina je bila vse bolj sprejemljiva bližje kot sva bila. S smukom sva začela ob cca. 10:30 in takrat je bila streha še dokaj trda, vse od vstopa v grapo naprej pa so bile razmere idealne (2-3cm odjenanega snega). V začetnem delu je bilo zaradi izpostavljenosti nekaj zavojev malo bolj previdnih, v srednjem in spodnjem delu ter kasneje v zg. in sp. Jamah pa je bilo smučanje po “putrčku” zelo uživaško in omogočalo tudi daljše in hitrejše zavoje. Neprekinjeno nama je uspelo prismučati nekje do višine 1150m (v spodnjem delu pod Cojzovo kočo se je treba samo držati leve strani gledano navzdol, torej pod ostenje M. vrha) in se s pomočjo zaključnega dričanja po takrat mehki plazovini ob 11:30 že zadovoljna peljala proti zaključni analizi odlične ture.

Dobro vidna Grapa Čez jame, ki je letos res lepo zalita